Jedro

Ker tožena stranka ni postavila ugovora pobota v okviru trditvene podlage, temveč se je nanj sklicevala v svoji izpovedbi, se izkaže, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločanje o slednjem.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku ter odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v 15 dneh 3.342,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2023 do plačila (točka I izreka izpodbijane sodbe) ter odločilo, da tožena stranka v celoti krije stroške postopka (točka II izreka).

2.Zoper to sodbo se pravočasno po svoji pooblaščenki pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženec) iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava iz 1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s predlogom na njeno spremembo oziroma podrejeno na njeno razveljavitev in vrnitev v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje v zadevi skladno z določbo 323. člena ZPP izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo, ki vsebuje le navedbe zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke z napačnim pravnim poukom. V pravnem pouku o pritožbi bi jo moralo poučiti o predhodni napovedi pritožbe, v 8 dneh od prejema sodbe. Ker je v našem pravnem sistemu uveljavljeno stališče, da napačen pravni pouk stranki ne more škodovati, tožena stranka kljub napačnemu pravnemu pouku najprej podaja napoved pritožbe zoper sodbo z dne 4. 11. 2024, izdano 18. 12. 2024, na podlagi katere bo moralo sodišče prve stopnje izdati obrazloženo sodbo, ki bo imela vse zakonske sestavine, uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk ter predpise, na katere je oprlo sodbo, česar sedaj sodba ne vsebuje. Ker ne obsega vseh zahtevanih sestavin oziroma vse odločilne razloge po 324. členu ZPP, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, hkrati je zaradi napačnega pravnega pouka kršena zagotovljena ustavna pravica do napovedi pritožbe in pritožbe iz 25. člena Ustave RS.

Nadalje pritožba izpostavlja, da je tožena stranka uveljavljala v pravdi procesni pobot (pokrila je stroške stanovanja in stroške prevozov za tožnika v Nemčiji) z vtoževanim zneskom 3.342,00 EUR, o čemer pa sodišče ni odločalo, posledično je bilo tudi dejansko stanje napačno ugotovljeno in je tudi zato potrebno sodbo razveljaviti v celoti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške.

3.Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo v celoti kot neutemeljene prereka pritožbene trditve ter predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavanem primeru se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, zato po prvem odstavku 495. člena ZPP gre za gospodarski spor v sporu majhne vrednosti, ki se na podlagi 480. člena ZPP obravnava po določbah 30. Poglavja ZPP (442. do 458. člen). Sodba, izdana v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v postopku v sporu majhne vrednosti ni dopusten, razen v primeru, ko je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (drugi odstavek 458. člena ZPP). V kolikor temu ni tako, je sodišče druge stopnje na ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji vezano in vanj ne sme posegati.

6.Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je v postopku v sporu majhne vrednosti odločila sodnica posameznica.

7.Napačno je stališče tožene stranke v pritožbi, da izpodbijana sodba predstavlja sodbo s skrajšano obrazložitvijo, zoper katero bi moral biti podan poseben pravni pouk. Kot je razvidno iz podatkov v spisu, sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni izdalo sodbe s skrajšano obrazložitvijo v smislu petega odstavka 323. člena ZPP. Izpodbijana sodba predstavlja sodbo, izdano v gospodarskem sporu v postopku majhne vrednosti, ki vsebuje pravilen pravni pouk tako po vsebini kot roku vložitve pritožbe (8 dni). Izdana sodba zajema vse sestavine, določene v 324. členu ZPP. V tej posledici se izkažejo pritožbene trditve o napačnem pravnem pouku za neutemeljene, napoved pritožbe (podana istočasno z vložitvijo pritožbe) pa za nerelevantno, posledično sodišče prve stopnje ni storilo v pritožbi zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niti toženi stranki ni bila kršena ustavno zagotovljena pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave RS.

8.Ni utemeljena pritožbena graja, da "sodba nima pravnih predpisov, na podlagi katerih je mogoče preveriti zaključke sodišča" ter da zato nima "vseh zahtevanih sestavin oziroma vse odločilne razloge", s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba vsebuje vsa za ta postopek pravno odločilna dejstva, do katerih se je sodišče prve stopnje obrazloženo opredelilo, na tej podlagi pa sprejelo zaključke, ki jih kot pravilne sprejema tudi sodišče druge stopnje1. Na podlagi dokazne ocene izpovedb pravdnih strank ter prič je zaključilo, da je tožeča stranka za toženo stranko kot naročnico opravila za mesec avgust 2023 (od 1. do 31. 8. 2023) dela na CNC stroju pri družbi A., od 1. 9. 2023 pa za navedeno družbo opravlja dela neposredno. Ugotovilo je, da je bila med pravdnima strankama za tovrstna dela sklenjena ustna pogodba o delu z veljavnostjo do 1. 9. 2023, torej tudi za sporno obdobje (avgust 2023) za potrjeno število ur (s strani prej citirane tuje družbe)2, ki jih tožena stranka tožeči stranki ni plačala. Šlo pa je za 139 ur in 15 minut opravljenega dela, kar z urno postavko 24,00 EUR znaša 3.342,00 EUR3, od katerih tečejo zakonske zamudne obresti od 30. 9. 2023, ko je tožena stranka prišla v zamudo s plačilom4. Sodišče prve stopnje ima torej za odločitev, ki je imela za posledico ugoditev tožbenemu zahtevku, povsem argumentirane in prepričljive razloge, podprte z dokazno oceno izpovedb strank in prič ter dokaznih listin. Ob dejstvu, da gre za postopek v sporu majhne vrednosti, v katerem je sodišče druge stopnje vezano na ugotovljeno dejansko stanje, sodišče prve stopnje pa je pri svojem odločanju pravilno uporabilo materialno pravo (ustna pogodba o delu)5, ni dopusten pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki posledično ne more biti predmet pritožbenega preizkusa6.

9.Nazadnje ni utemeljena pritožbena graja, da sodišče ni odločilo o podanem procesnem pobotu tožene stranke, sklicujoč se pri tem na izpovedbo toženca na naroku 4. 11. 2024 7. Kot izhaja iz točke 10 obrazložitve izpodbijane sodbe, se je sodišče prve stopnje do slednjega obrazloženo opredelilo. Navedlo je, da je izpovedba tožene stranke izven njene trditvene podlage in kot taka neupoštevna. Toženec je na naroku izpovedal, "da plačila tožniku ni izvršil, ker mu je tožnik v času njunega sodelovanja povzročil stroške zaradi nerednega dela in nekoriščenja dogovorjenega prevoza (stran 14 zvočnega prepisa)", vendar pa morebitnega tovrstnega pobotnega ugovora ni uveljavljal v okviru svojih navedb. Ker tožena stranka ni postavila ugovora pobota v okviru trditvene podlage, temveč se je nanj sklicevala v svoji izpovedbi, se izkaže, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločanje o slednjem. Pravilno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da izpovedba stranke trditvene podlage ne more nadomestiti. Ugotoviti torej je, da tožena stranka ni postavila pobotnega ugovora, zato v tej smeri uveljavljena pritožbena graja ni utemeljena.

10.Glede na navedeno, ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP, prav tako pa tudi ne kršitev, na katere se v pritožbi sklicuje tožena stranka (napačen pravni pouk, ni odločeno o procesnem pobotu, pomanjkljiva obrazložitev) ter je pravilno uporabilo materialno pravo, sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožba tožene stranke ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP.

11.Tožena stranka, ki je v pritožbenem postopku v celoti propadla, krije sama nastale ji stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP), enako je dolžna kriti stroške odgovora na pritožbo tožeča stranka sama, saj z njim ni pripomogla k rešitvi zadeve na drugi stopnji (155. člen ZPP). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

-------------------------------

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 323, 323/5, 324, 339, 339/2, 339/2-14

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.