Jedro

Če na zemljišču, ki je predmet zahteve, v času odločanja stoji objekt, šteje to zemljišče za pozidano in je podana ovira za vračilo iz drugega odstavka 32. člena ZDen, ne glede na to, ali je objekt zgrajen legalno ali ne.

Iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, na kateri del podržavljnega zemljišča se izpodbijana odločba nanaša, na kar pravilno opozarja tožnica, saj ni navedeno, za katere dele današnjih parcel gre, ni mogoče preveriti, ali gre dejansko v celoti za zazidano stavbno zemljišče, kot ugotavlja toženka, ali ne, kot meni tožnica.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, delna odločba Upravne enote Piran št. 351-707/2002-273 z dne 28. 2. 2012 se odpravi in se zadeva vrne toženki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano delno odločbo odločila, da tožničinemu pravnemu predniku A.A. pripada odškodnina v obveznicah B. d.d. v višini 4.581,43 DEM v protivrednosti 2.411,28 EUR, kot odškodnina za del podržavljene nepremičnine parcela številka 2738/1 v izmeri 171 m2, pripisani pri vložni številki 3363 k.o. ... (1. točka izreka). Določila je, da mora zavezanka, B. d.d., navedeno odškodnino v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe izročiti skrbnici za poseben primer (2. točka izreka), ki je po 3. točki izreka odločbe tožnica. Odločila je še, da bo o ostalem premoženju odločeno v nadaljevanju postopka (4. točka izreka) in da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (5. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane delne odločbe med drugim izhaja, da je navedeni tožničin pravni prednik med drugim upravičen do vrnitve zemljišča parc. št. 2738/1 k.o. ..., ki je ob podržavljenju merila 511 m2, vendar je bila iz dejanske uporabe odvzeta le v velikosti 334 m2. Glede dela podržavljene parcele v izmeri 171 m2, ki je predmet izpodbijane delne odločbe, ugotavlja, da obstajajo ovire za vračilo v naravi po drugem odstavku 32. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) in 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen. Ugotavlja, da se del podržavljenega premoženja, ki je predmet te odločbe, nahaja pod objektom hotela ... oziroma neposredno ob njem, po delu parcele pa je včasih potekala javna sprehajalna pot, danes pa poteka dovoz do hotela ... Tudi del parcele 1833/2 do izmere 2 m2, ki se nahaja v delu novo označene parcele številka 1833/13, služi neposredni uporabi hotela ... V postopku je bilo ugotovljeno, da poteka dovoz do hotela ... tudi po delu parcele 1834/2 do izmere 2 m2, ki se po dopolnitvi parcelacije nahaja v delu novo označene parcele številka 1834/7 do izmere 2 m2 in v delu parcele številka 1834/1, ki je po dopolnitvi parcelacije označena z novo parcelno številka 1834/5 v izmeri 2m in v delu novo označene parcele številka 1834/4 do izmere 10m2, vse k.o. ...

3. Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano delno odločbo.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da se izrek nanaša na parcelo številka 2738/1 k.o. ..., ki ne obstaja več. Tudi sicer pa toženka meša parcelne številke iz različnih časov, kar napravlja odločbo nejasno. Poudarja, da zavezanec 22 let, do decembra 2014, ni predložil nobene dokumentacije, s katero bi izkazoval legalnost gradnje. Iz predložene dokumentacije je razvidno, da depandansa ... nima niti lokacijskega niti gradbenega in tudi ne uporabnega dovoljenja. Meni, da je zavezanka protipravno vključila tudi javno sprehajalno pot v svoje premoženje. Gre za kaznivo dejanje uzurpiranja javnega dobra, zaradi česar bi morali ukrepati državni organi. Pojasnjuje, zakaj meni, da je depandansa ... črna gradnja.

5. Poudarja, da ne zahteva zemljišča, ki je pod depandanso ..., zahteva pa zemljišče, ki je od nekdaj vodovodni jašek njene hiše (2 m2 parc. št. 1834/5) ter del njenega zemljišča ob jašku v izmeri 16 m2 (1834/6). Ta del je od ... odmaknjen tri oziroma pet metrov. Meni, da je nezakonita tudi navedba v pravnem pouku odločbe upravnega organa druge stopnje, da zoper njo ni dovoljen upravni spor. Sklicuje se na kršitve 23. in 25. člena Ustave. Predlaga odpravo odločbe upravnih organov prve in druge stopnje ter vrnitev zadeve v novo odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

6. Toženka na tožbo ni odgovorila.

7. Tožba je utemeljena.

8. Toženka je z izpodbijano delno odločbo odločila o denacionalizaciji dela parcele št. 2738/1 k.o. ... v izmeri 171 m2, ki je v času podržavljenja merila 511 m2. 9. V zadevi je sporna možnost vračila predmetnega zemljišča oz. njegovega dela v naravi.

10. Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi toženke, da predmetnega zemljišča ni mogoče vrniti v naravi, saj gre za zazidano stavbno zemljišče, ki se v skladu z določbo drugega odstavka 32. člena ZDen ne vrača v naravi.

11. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da glede na ustaljeno sodno prakso, vprašanje, ali je objekt zgrajen legalno, ne vpliva na potek denacionalizacijskega postopka, kar pomeni, da tudi ni predhodno vprašanje, ki bi ga moral organ, ki odloča o denacionalizaciji zemljišča, na katerem stoji, predhodno obravnavati. Navedeno pomeni, da če na zemljišču, ki je predmet zahteve, v času odločanja stoji objekt, šteje to zemljišče za pozidano in je podana ovira za vračilo iz drugega odstavka 32. člena ZDen, ne glede na to, ali je zgrajen legalno, ali ne. Tožničini ugovori, s katerimi navaja, da gre za nelegalno gradnjo, zato na odločitev ne morejo vplivati.

12. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da parcela št. 2738/1 k.o. ... danes ne obstaja več, in da ta danes predstavlja dele večih parcel v k.o. ...

13. Že zato, kar iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, na kateri del podržavljenega zemljišča parc. št. 2738/1 k.o. ... se izpodbijana odločba nanaša, na kar pravilno opozarja tožnica, saj ni navedeno, za katere dele današnjih parcel gre, ni mogoče preveriti, ali gre dejansko v celoti za zazidano stavbno zemljišče, kot ugotavlja toženka, ali ne, kot meni tožnica. Izpodbijane delne odločbe zato ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zaradi česar jo je potrebno odpraviti.

14. Tudi sicer pa v upravnem spisu ni identifikacijskega potrdila, iz katerega bi se dalo ugotoviti, kaj podržavljena parcela št. 2738/1 k.o. ... predstavlja danes (dele katerih današnjih parcel). Izpodbijana odločba se sklicuje na identifikacijsko potrdilo, ki ga je 31. 5. 2011 izdelala družba C., ki ne izkazuje današnjega stanja podržavljenega zemljišča. 15. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka natančno opredeliti, na katere dele današnjih parcel, ki so nastale iz podržavljene parcele št. 2731/1 k.o. ... v izmeri 511 m2, se izpodbijana odločba nanaša (pred tem bo morala pridobiti še identifikacijsko potrdilo, iz katerega bo razvidno, kaj podržavljena parcela št. 2731/1 k.o. ... v naravi predstavlja danes (katere dele katerih parcel)), ter ugotoviti, ali gre v celoti za zazidano stavbno zemljišče. 16. Ker je bila zadeva rešena na seji, se tožnici na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu priznajo stroški v višini 15,00 EUR.