Jedro

ZUP ne pozna prekinitve izvršilnega postopka, prav tako pa ne pozna prekinitve postopka po pozivu za nastop kazni iz razlogov, ki jih v svojem predlogu navaja tožeča stranka, zato bi moral upravni organ prve stopnje predlog tožeče stranke zavrniti, saj v zadevi niso podani pogoji za prekinitev postopka, ki je bil sprožen zaradi izvršitve sodbe pristojnega sodišča, opremljene s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Višje sodišče v A. je s svojo odločbo Su ... z dne ... zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo Okrožnega sodišča v A., opr. št. IKZ ... z dne ..., s katero je bila zavržena vloga tožeče stranke za prekinitev postopka v zadevi izvršitve kazni zoper tožečo stranko po sodbi Okrožnega sodišča v B., opr. št. K ... z dne ..., v zvezi s sodbo Višjega sodišča v A., opr. št. Kp ... z dne ... v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. Kp ... z dne .... Višje sodišče v A. v obrazložitvi svoje odločbe navaja, da je tožeča stranka s svojo vlogo z dne ... ob smiselni uporabi določil Zakona o splošnem upravnem postopku podala predlog za prekinitev postopka izvršitve kazni zapora in pri tem navajala kot razlog za prekinitev okoliščine, ki naj bi vzbujale dvom o dovoljenosti izvršbe po 4. odstavku 28. člena ZIKS-1. Soglaša z zaključkom prvostopnega organa, da za prekinitev postopka izvršitve kazenske sankcije ni pravne podlage. Nadalje navaja, da tožeča stranka nepravilno interpretira določbo 8. člena ZIKS-1, saj navedeni člen določa le to, da se vse odločbe, izdane na podlagi ZIKS-1, izdajajo po Zakonu o splošnem upravnem postopku, sicer pa ne določajo subsidiarno uporabo ZUP, kot zmotno meni tožeča stranka. Razen tega določila ZUP, ki obravnavajo prekinitev postopka, za prekinitev ne predvidevajo prekinitvenega razloga, kot ga navaja tožeča stranka, to je dvom o dovoljenosti izvršbe. Ravno tako tudi ZIKS-1 inštituta prekinitve ne pozna, zato je organ prve stopnje zahtevo tožeče stranke za prekinitev postopka pravilno zavrgel. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa tožeči stranki še pojasnjuje, da v primeru, če nastane dvom o dovoljenosti izvršbe, ZIKS-1 ne predvideva prekinitve postopka, temveč sodniku, ki vodi zadevo izvrševanja kazni zapora, nalaga, da pošlje vse spise sodišču, ki je sodilo na prvi stopnji. V konkretni zadevi na podlagi ugotovitev in podatkov spisa ni dvoma o dovoljenosti izvršbe, kar je v izpodbijani odločbi jasno pojasnil organ prve stopnje. Ob prejemu naloga za izvršitev kazni zapora, kateremu je bila priložena sodba s klavzulo o pravnomočnosti in klavzulo o izvršljivosti, izvršilno sodišče zgolj zaradi pomislekov tožeče stranke v zvezi z vročanjem sodbe Vrhovnega sodišča RS zagovornici tožeče stranke, postavljeni po uradni dolžnosti ni imelo razloga za dvom v dovoljenost izvršbe. Ravno tako pa na vprašanje izvršljivosti sodbe ne morejo vplivati očitki tožeče stranke v zvezi z izrekom zaporne kazni in vštevanjem pripora. Pravilno je stališče prvostopenjskega organa, da sodba sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na vštevanje pripora, ni bila izpodbijana in je zato sestavni del izvršilnega naslova. Zgolj dejstvo, da ta del izreka ni oblikovan kot samostojna točka, namreč ne pomeni, da se ga posebej ne da izpodbijati kot zmotno meni tožeča stranka.

Tožeča stranka v tožbi in njeni dopolnitvi povzema potek postopka pozivanja na prestajanje kazni odvzema prostosti na podlagi poziva Okrajnega sodišča v A., opr. št. IKZ ... z dne .... Navaja, da je pravnomočnost sodbe Okrožnega sodišča v B., opr. št. K ... z dne ... nujno vezana na sodbo Višjega sodišča v A. opr. št. Kp ... z dne ... in na sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. ... z dne .... Odločbi Višjega sodišča v A. in Vrhovnega sodišča ne vsebujeta nujne določbe o vštevanju prestanega pripora v izrečeno kazen, zato je podana kršitev 6. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi z določbami o vštevanju pripora, zaradi česar navedene pravnomočne sodbe niso izvršljive. Poziv na prestajanje kazni, ki je po svoji pravni naravi akt upravnega prava, sicer navaja podlago za njegovo izdajo, kazen ki jo je tožeča stranka dolžna prestati ter tudi vštetje prestanega pripora. Pravno formalno pa ne more biti akt, s katerim bi se odločilo o vštetju pripora, zato v konkretnem primeru izvršba na podlagi tega akta ni dovoljena niti mogoča. V postopku ji je bila sicer postavljena odvetnica po uradni dolžnosti, katere razrešitev je zahtevala, vendar njeni zahtevi za razrešitev sodišče ni sledilo. V postopku si je vzela tudi zagovornico po pooblastilu, ki je prejela sodbo Vrhovnega sodišča Kp ... šele po sodnih počitnicah, torej dne ..., kar jasno dokazuje, da sodbe, ki se izvršujejo, niso postale pravnomočne dne ..., zato konkretna izvršba ni bila dovoljena tudi iz navedenega razloga. V zadevnem postopku je podala tudi zahtevo za izločitev predsednice Višjega sodišča v A., kateremu pa sodišče ni sledilo kljub temu, da so podani razlogi za njeno izločitev. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo Okrožnega sodišča v A. razveljavi, postopek izvršbe pa prekine.

Tožena stranka je na poziv sodišča predložila predmetni upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je Okrožno sodišče v A. s svojim pozivom opr. št. IKZ ... z dne ... na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v B., opr. št. K ... z dne ... v zvezi s sodbo Višjega sodišča v A. opr. št. KP ... z dne ..., v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. KP ... z dne ..., s katerimi je bila tožeči stranki izrečena kazen pet let in šest mesecev zapora, pozvala na prestajanje kazni, v katero se je vštel že prestan pripor v času od ... od ... ure dalje do ... do ... ure. V zadevi ni sporno, da je Okrožno sodišče v B. sodbo, ki je predmet izvršitve, opremilo s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti. V zadevi tudi ni sporno, da je tožeča stranka dne ... podala predlog za prekinitev postopka izvršitve kazni zapora, ki jo je Okrožno sodišče v A. s svojim sklepom opr. št. IKZ ... z dne ... zavrglo.

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij ( Uradni list RS, št. 110/06, urad. preč. besed., v nadaljnjem besedilu ZIKS-1) v 1. odstavku 18. člena določa, da obsojenca, ki je na prostosti, pozove na prestajanje kazni zapora okrožno sodišče, na območju katerega ima obsojenec stalno oziroma začasno prebivališče, takoj, najpozneje pa v osmih dneh po prejemu izvršljive odločbe. V 1. odstavku 8. člena pa določa, da se odločbe, izdane na podlagi ZIKS-1, izdajajo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Glede na navedeno se odločbe, izdane na podlagi tega zakona, izdajajo v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku ( Uradni list RS, št. 22/05, uradno preč. besed., v nadaljnjem besedilu ZUP). Po mnenju sodišča to pomeni, da se pri vodenju upravnih postopkov na podlagi ZIKS-1 primarno uporabljajo pravila posebnih postopkov, ki jih izrecno predpisuje ZIKS-1, o vseh vprašanjih, ki niso urejena z ZIKS-1, pa se postopa po ZUP. ZIKS-1 v zvezi z pozivom za nastop kazni zapora ne predvideva prekinitve postopka. V primeru, če nastane dvom o dovoljenosti izvršbe, določa, da pošlje sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora, vse spise sodišču, ki je sodilo na prvi stopnji (čl. 28/4 ZIKS-1). Tudi ZUP v zvezi z izvršbo, ki je določena v 17. poglavju ZUP (členi od 282 do 305), ne predvideva prekinitve postopka izvršbe.

Glede na to, da ZIKS ne ureja ravnanja v primeru, da obdolženec poda predlog za prekinitev postopka v fazi pozivanja na nastop kazni zapora, je potrebno po mnenju sodišča uporabiti v zadevi določila ZUP. Po določbah 129. člena ZUP organ najprej preizkusi zahtevo, ki jo je podala stranka in jo s sklepom zavrže, v kolikor so podani razlogi iz 1. odstavka 129. člena ZUP. V spori zadevi se je vloga nanašala na vprašanje postopka in ne na (samostojno) upravno stvar ali na pravno sredstvo. Takšne vloge ni mogoče zavreči po 129. členu ZUP. Glede na navedeno je po mnenju sodišča izpodbijani akt nezakonit in je izrek izpodbijane odločbe neskladen z zakonom, saj niso podani razlogi za zavrženje vloge tožeče stranke in bi moral upravni organ prve stopnje o vlogi meritorno odločati. Ne glede na navedeno pa je sodišče tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je izpodbijani akt sicer nezakonit, vendar pa ne posega v pravice ali pravne koristi tožeče stranke. Kakor je bilo že pojasnjeno, ZUP ne pozna prekinitve izvršilnega postopka, prav tako pa ne pozna prekinitve postopka po pozivu za nastop kazni iz razlogov, ki jih v svojem predlogu navaja tožeča stranka. Glede na navedeno bi moral upravni organ prve stopnje predlog tožeče stranke zavrniti, saj v zadevi niso podani pogoji za prekinitev postopka, ki je bil sprožen zaradi izvršitve sodbe pristojnega sodišča, opremljene s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti. Razen tega iz tožbe tožeče stranke izhaja, da je zagovornica, ki je zastopala tožečo stranko v kazenskem postopku po pooblastilu tožeče stranke, sodbo vrhovnega sodišča prejela po sodnih počitnicah, iz česar je moč nedvomno zaključiti, da je bila v času odločanja organa prve stopnje o zahtevi tožeče stranke za prekinitev postopka tudi po zatrjevanju tožeče stranke sodba, ki se izvršuje, pravnomočna in izvršljiva, tako da tudi iz tega razloga izpodbijani upravni akt nikakor ne more posegati v pravice ali pravne koristi tožeče stranke.

Sodišče je torej ugotovilo, da je izpodbijani upravni akt sicer nezakonit, vendar ne posega v tožnikove pravice ali pravne koristi, zato je tožbo tožeče stranke na podlagi določbe 1. alinene 2. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki 2 izreka: Po določbi 1. odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku ( Uradni list RS, št. 63/04-uradno preč. bes., v nadalnjem besedilu ZPP), ki ga je sodišče uporabilo v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZUS-1, ni podana pravna podlaga za stroškovni zahtevek tožeče stranke, ki v tem upravnem sporu ni uspela.