Jedro

Tretji odstavek 88. člena ZDR delodajalcu ne nalaga, da mora v primeru redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga preveriti, ali je mogoče delavcu ponuditi ustrezno zaposlitev pri drugem delodajalcu. Redna odpoved PZ iz poslovnega razloga ni nezakonita, ker je tožena stranka ob podaji redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga tožnici ponudila delo pri drugem delodajalcu, zato tudi ni odločilno, ali je bila ponujena zaposlitev ustrezna ali ne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 10.3.2004 nezakonita, da delovno razmerje med tožečo stranko in toženo stranko ni prenehalo in še vedno traja, da je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo in ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja, v roku 8 dni pod izvršbo, ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti priglašene pravdne stroške.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica. Iz pritožbe izhaja, da uveljavlja predvsem pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Navaja, da je šlo v spornem primeru za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, ne pa za nadstandard oz. ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi izven določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002).

Potrebno je ločiti med redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ter redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove. Pri slednjem institutu mora biti poleg resnih in utemeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi izkazana tudi ustrezna zaposlitev. Ker je tožena stranka tožnici ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi v drugem podjetju ter za neustrezno delovno mesto, je takšna ponudba in s tem odločba tožene stranke, katere sestavni del je tudi ponudba nove pogodbe, nezakonita. Delovno razmerje bi morda prenehalo zakonito, če bi tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, vendar pa je tožena stranka uporabila drug pravni institut - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe in je zato prenehanje delovnega razmerja nezakonito.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004) po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabo materialnega prava ter na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje navedenih kršitev postopka ni storilo, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka oprlo na ugotovitev, da so bili razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR resni in utemeljeni, ker je tožena stranka zaradi slabega poslovanja programa velozračnic v letu 2002 in 2003 ukinila proizvodnjo velozračnic (ohranila je le pakiranje velozračnic, kjer so vsa delovna mesta zasedena) in jo preselila v Vietnam, zaradi česar je bilo potrebno 13 delavkam, med njimi tožnici, odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je v skladu z zahtevo iz 3. odstavka 88. člena ZDR tudi preverila, ali je možno tožnico zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oz. ali jo je mogoče prekvalificirati za drugo delo, vendar teh možnosti ni imela. Če pa bi tožena stranka ugotovila nasprotno, bi morala tožnici ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Tretji odstavek 88. člena ZDR še določa, da delavec v primeru, če ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, ne sprejme, in mu delovno razmerje preneha, nima pravice do odpravnine po 109. členu ZDR.

Tretji odstavek 88. člena ZDR torej delodajalcu ne nalaga, da mora v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je možno delavcu ponuditi zaposlitev pri drugem delodajalcu. Tožena stranka pa se je poslužila ravno te možnosti in tožnici pri podaji redne odpovedi iz poslovnega razloga ponudila zaposlitev pri drugem delodajalcu za nedoločen čas na delovnem mestu čistilke (II. tarifni razred, medtem ko je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu dokončevalec - III. tarifni razred).

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi navedene ponudbe ni nezakonita, saj tožena stranka s tem ni kršila določb ZDR, pač pa je tožnici ponudila nekaj, česar ZDR ne predpisuje. Zato tudi ni mogoča ugotovitev, da je tožena stranka s tem, ko je toženi stranki ponudila sklenitev pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, ravnala nezakonito. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da tožnica neutemeljeno uveljavlja kršitev

90. člena ZDR, ki ureja institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, pri čemer 3. odstavek opredeljuje, kaj je to ustrezna zaposlitev (za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi).

Ker je torej tožena stranka tožnici utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ta odpoved ne more biti nezakonita iz razloga, ker je tožena stranka tožnici ponudila zaposlitev pri drugem delodajalcu, v posledici česar niti ni relevantno, ali je bila ponujena zaposlitev pri drugem delodajalcu ustrezna ali ne.

Pravica do odpravnine sicer ni predmet tega spora, kljub temu pa pritožbeno sodišče opozarja, da tožnica zaradi odklonitve zaposlitve pri drugem delodajalcu ni izgubila pravice do odpravnine po 109. členu ZDR. To pravico bi izgubila le v primeru, če bi odklonila ustrezno zaposlitev za nedoločen čas pri toženi stranki. Tožena stranka je torej tožnico ob ponujeni zaposlitvi pri drugem delodajalcu zmotno opozorila, da bo v primeru nesprejema te ponudbe to pravico izgubila. Sicer pa se, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožena stranka zaveda, da je tožnici zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dolžna izplačati odpravnino.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani niti niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnice zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Ker tožnica s pritožbo ni uspela, krije sama svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v povezavi 1. odstavkom 154. člena ZPP).