Jedro

80. člen ZPNačrt določa, kdo so zavezanci za plačilo komunalnega prispevka. To je investitor, ki bo svoj (s projektom) predvideni objekt na novo priključil na komunalno opremo, lastnik obstoječega objekta, ki se bo prvič oziroma na novo priključil na posamezno vrsto komunalne opreme, in tudi lastnik obstoječega objekta, ki spreminja neto tlorisno površino objekta ali njegovo namembnost. V obravnavani zadevi gre nesporno za položaj, ko se tožeča stranka kot investitor novogradnje povsem na novo priključuje na komunalno opremo. Upravni organ je glede na vlogo tožeče stranke komunalni prispevek pravilno odmeril za novogradnjo, zato tudi ni bilo podlage za odmero komunalnega prispevka po 7. odstavku 6. člena Pravilnika, ki se nanaša na spremembo neto tlorisne površine že obstoječega objekta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ na podlagi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 53/2008, v nadaljevanju Odlok) tožeči stranki odmeril komunalni prispevek v višini 5.757,10 EUR za gradnjo kleti, kolesarnice in parkirišča na zemljišču parc. št. 2112/1 in 2112/2 k.o. ... Iz obrazložitve je razvidno, da je tožeča stranka za predmetni objekt v letu 2003 plačala komunalni prispevek v višini 997.083,00 SIT in pridobila gradbeno dovoljenje. Ker tožeča stranka na podlagi gradbenega dovoljenja ni začela graditi in tudi ni zahtevala vračila že plačanega komunalnega prispevka, je na podlagi spremenjene projektne dokumentacije vložila novo zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja ter za odmero komunalnega prispevka. Prvostopenjski organ je predmetni komunalni prispevek odmeril tako, da je od celotne vrednosti komunalnega prispevka v višini 10.989,93 EUR komunalni prispevek zmanjšal za že plačanega v revalorizirani višini 5.232,83 EUR, tako da znaša 5.757,10 EUR.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožeče stranke zavrnil kot neutemeljeno. V svoji zavrnilni odločbi navaja, da je bil komunalni prispevek tožeči stranki odmerjen z odločbo z dne 1. 7. 2003 v višini 997.093,00 SIT. Tožeča stranka po pridobljenem gradbenem dovoljenju ni začela z gradnjo, niti ni zahtevala vračila komunalnega prispevka. V letu 2008 je vložila nov zahtevek za gradbeno dovoljenje in pridobila odločbo za plačilo komunalnega prispevka z dne 28. 4. 2008, po kateri je bila dolžna plačati razliko komunalnega prispevka v višini 783,76 EUR. Ta odločba je veljala tri mesece, vendar tožeča stranka v tem roku ni poravnala komunalnega prispevka, zato je z vlogo z dne 16. 12. 2008 vložila zahtevo za potrditev njene veljavnosti, ki jo je občina zavrnila. Ker pa je tožeča stranka komunalni prispevek v višini 738,76 EUR poravnala, je bil ta na njeno zahtevo tudi vrnjen. Na novo zahtevo tožeče stranke je bila izdana izpodbijana odločba, v kateri je bilo pravilno upoštevano plačilo po odločbi o komunalnem prispevku iz leta 2003 v revalorizirani višini, zato je pritožba tožeče stranke neutemeljena Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da upravni organ pri odmeri ni upošteval, da gre v tem primeru za delno spremenjen objekt, za katerega je že bil odmerjen komunalni prispevek v letu 2003 v višini 997.093,00 EUR. Zaradi spremenjene projektne dokumentacije je bila izdana nova odločba z dne 28. 4. 2008, s katero je bil odmerjen komunalni prispevek v višini 738,76 EUR. Iz te odločbe jasno izhaja, da je bil komunalni prispevek odmerjen z upoštevanjem razlike v površinah, ki je nastala zaradi spremembe projektne dokumentacije. V tej odločbi sta prikazana dva ločena izračuna prispevka za novo in za obstoječo stanje in nikjer ni omenjen drugačen način vrednotenja že plačanega prispevka. V izpodbijani odločbi pa je prvostopenjski organ komunalni prispevek izračunal na drugačen način, pri čemer tožeča stranka meni, da za to ni imel podlage v zakonu oziroma v podzakonskih predpisih, ki se v tem času niso spreminjali, spremenil se je le občinski Odlok. Upravni organ bi tako moral pri izdaji izpodbijane odločbe uporabiti določilo 7. odstavka 6. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007, v nadaljevanju Pravilnik). Na ta način je prvostopenjski organ že odmeril komunalni prispevek v odločbi z dne 28. 4. 2008. Tožeča stranka sklepno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno, dodatnih razlogov pa ne navaja.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je predmet presoje, ali je bil tožeči stranki pravilno odmerjen komunalni prispevek v višini 5.757,10 EUR za novogradnjo kleti, kolesarnice in parkirišča na zemljišču parc. št. 2112/1 in 2112/2 k.o. ...

Iz podatkov upravnih spisov izhaja, kar med strankama ni sporno, da je bil tožeči stranki komunalni prispevek na podlagi njenih vlog odmerjen trikrat: najprej z odločbo z dne 1. 7. 2003 v višini 997,083,00 SIT, ki ga je tožeča stranka plačala, vendar ga ni zahtevala nazaj, nato z odločbo z dne 28. 4. 2008 v višini 737,76 EUR, ki je bil tožeči stranki na njeno zahtevo vrnjen, ter nazadnje z izpodbijano odločbo v višini 5.757,10 EUR, pri čemer je upravni organ pri odmeri komunalnega prispevka upošteval plačani komunalni prispevek po odločbi z dne 1. 7. 2003 v revalorizirani višini 5.232,83 EUR.

V skladu z določili 80. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08, v nadaljevanju ZPNačrt) je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. Tožeča stranka v tožbi ugovarja, da bi moral upravni organ komunalni prispevek odmeriti na podlagi 7. odstavka 6. člena Pravilnika, ki ureja odmero komunalnega prispevka za objekt, ki spreminja neto tlorisno površino, in ne na podlagi Odloka, ki naj bi tega položaja ne urejal. Sedmi odstavek 6. člena Pravilnika med drugim določa, da se komunalni prispevek zavezancu, ki spreminja neto tlorisno površino objekta, odmeri tako, da se izračunata višina komunalnega prispevka pred in po spremembi neto tlorisne površine, če pa je ta razlika negativna, se komunalni prispevek ne plača. Po presoji sodišča to določilo ureja položaj, ko zavezanec spreminja (povečuje ali zmanjšuje) neto tlorisno površino že zgrajenega objekta. Da mora biti za uporabo 7. odstavka 6. člena Pravilnika objekt že obstoječ, kaže tudi zgoraj citirani 80. člen ZPNačrt, ki določa, kdo so zavezanci za plačilo komunalnega prispevka. To je investitor, ki bo svoj (s projektom) predvideni objekt na novo priključil na komunalno opremo, lastnik obstoječega objeta, ki se bo prvič oziroma na novo priključil na posamezno vrsto komunalne opreme, in tudi lastnik obstoječega objekta, ki spreminja neto tlorisno površino objekta ali njegovo namembnost (prim. GV Založba „Opremljanje stavbnih zemljišč“, Luka Štravs, Jože Dekleva, Luka Ivanič, stran 104). V obravnavani zadevi gre nesporno za položaj, ko se tožeča stranka kot investitor novogradnje povsem na novo priključuje na komunalno opremo. Upravni organ je glede na vlogo tožeče stranke z dne 19. 1. 2009 in priloženo projektno dokumentacijo komunalni prispevek pravilno odmeril za novogradnjo, zato tudi ni bilo podlage za odmero komunalnega prispevka po 7. odstavku 6. člena Pravilnika, ki se nanaša na spremembo neto tlorisne površine že obstoječega objekta. Povedano drugače: tožeča stranka s predvideno gradnjo novega objekta že po naravi stvari ne more spreminjati neto tlorisne površine (neobstoječega) objekta, zato komunalni prispevek ne more biti odmerjen na podlagi citiranega določila Pravilnika.

Po presoji sodišča je upravni organ za nov objekt, ki se bo na novo priključil na komunalno infrastrukturo, komunalni prispevek odmeril ob pravilni uporabi 80. člena ZPNačrt in relevantnih določil Odloka ter pri tem pravilno upošteval že plačani komunalni prispevek v revalorizirani vrednosti.

Sodišče je po ugotovitvi, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 in 107/09 – odločbi Ustavnega sodišča in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). Izrek o zavrnitvi tožbe vsebuje tudi zavrnitev zahtevka tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka.