Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 17. januarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 210/2004 z dne 1. 3. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1438/2002 z dne 23. 4. 2004 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. III Pd 649/2001 z dne 22. 5. 2002 se ne sprejme.
1.Delovno sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku delavke (tožnice v delovnem sporu), da je pritožnica (drugotožena stranka v delovnem sporu) dolžna z njo skleniti pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto čistilke za nedoločen čas od 1. 7. 2000 dalje, jo pozvati nazaj na delo in ji iz tega naslova povrniti vsa prikrajšanja. Delavkin zahtevek zoper prvotoženo stranko je zavrnilo. Višje delovno in socialno sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo, Vrhovno sodišče pa njeno revizijo.
2.Pritožnica zatrjuje kršitev 14. člena Ustave. Ob tem navaja, da se ne strinja s stališčem sodišč, da je bila delavka pri njej v delovnem razmerju od 1. 7. 2000 dalje za nedoločen čas. Delavke namreč ne pozna. V dokaznem postopku pa naj bi bilo dokazano, da je delavka v spornem obdobju bila zaposlena pri prvotoženi stranki. Sodiščem zato očita, da so nezakonito uporabila Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. – ZDR90). Kot zatrjuje pritožnica, se sodna praksa v nobenem od takšnih primerov ni postavila na stališče, da je delodajalec sklenil delovno razmerje z osebo, za katero sploh ni vedel.
3.Pritožnica utemeljuje ustavno pritožbo z zatrjevanjem zmotne uporabe materialnega prava. Takšne navedbe pa ustavne pritožbe ne utemeljujejo. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijane sodne odločbe preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnica s ponavljanjem argumentov, s katerimi v delovnem sporu ni uspela, in z navedbami, s katerimi izraža le svoje nestrinjanje z odločitvijo sodišč, ni izkazala.
4.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
Milojka Modrijan