Jedro

Predmet odločitve, ki je vsebovan v obravnavanem sklepu, je prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti na ločitvenega upnika. Tisti del sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje upravitelju odmerilo sorazmerni del nadomestila za razdelitev, je po vsebini posebni sklep in ni del vsebine sklepa o končni razdelitvi. Zato upnik s tem, ko ni vložil ugovora zoper predlog končne razdelitve, ni izgubil pravice do pritožbe zoper sklep o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je upnik že iz načrta razdelitve posebne stečajne mase, ki je bil objavljen na spletnih straneh AJPES in zoper katerega ni v roku 15 dni vložil ugovora, razčistil vprašanje stroškov prevzema premoženja, zato je sodišče prve stopnje njegovo izjavo o prevzemu tudi pravilno obravnavalo kot veljavno in zavezujočo. Iz razlogov, na katere pazi ob obravnavi pritožbe pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti je razveljavilo del odločitve, ki se nanaša na določitev odložnega pogoja, ker odločitve z odložnim pogojem določba 374. člena ZFPPIPP ne predvideva.

Pritožba je namenjena presoji pravilnosti in zakonitosti odločitve prvostopenjskega sodišča in to je dolžan pritožnik napisati brez žaljivih primerjav, ker te v ničemer ne pripomorejo k odločitvi. Zmotno je mnenje pritožnika, če meni, da bo lahko pri sodišču, ki odloča o njegovi pritožbi, dosegel boljši učinek, če se o drugih izraža žaljivo. Pritožbeno sodišče ga zato v tem sklepu opozarja, da se v bodoče vzdrži žaljivih komentarjev, ker ga bo sicer lahko denarno kaznovalo.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep o končni razdelitvi v 1. in 3. točki izreka se delno ugodi, tako da se besedilo o odložnem pogoju v točki 3.2 izreka razveljavi, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se potrdita 1. in 3. točka izreka.

II. Pritožba zoper sklep o nagradi upravitelja v 2. točki izreka se zavrne in se v tem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se končna razdelitev opravi na podlagi načrta končne razdelitve z dne 9. 2. 2021, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (1. točka izreka). Ugotovilo je, da upravitelj A. A. opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: A. A., upravitelj insolvenčnih postopkov, s. p., matična številka: 000 (točka 2.1. izreka), da se sorazmerni del nadomestila upravitelja za razdelitev splošne razdelitvene mase odmeri v višini: nadomestilo brez DDV 1.810,69 EUR, 22% DDV 398,36 EUR, nadomestilo z vključenim DDV 2.209,05 EUR (točka 2.2. izreka), da ima upravitelj po pravnomočnosti tega sklepa pravico do plačila 90 odstotkov zneska nadomestila iz točke 2.2. tega izreka in da bo o plačilu zadnjih 10 odstotkov tega zneska sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja (točka 2.3. izreka). Odločilo je še, da se na ločitvenega upnika B. B. prenese celotno premoženje, ki ga ni bilo mogoče unovčiti: parcela 000 83/0, do deleža 1/2, parcela 000 285/0, do deleža 1/2, parcela 000 833/2, do deleža 1/2, parcela 000 293/1, do deleža 3/20, parcela 000 293/2, do deleža 1/2, parcela 000 833/1, do deleža 1/2, parcela 000 200/0, do deleža 1/2, parcela 000 291/0, do deleža 1/2, parcela 001 583/2, do deleža 1/1, parcela 001 582/3, do deleža 1/2 in parcela 002 185/0, do deleža 1/1, vse pod odložnim pogojem, da plača znesek, ki mu je naložen v plačilo v točki 3.3. in 3.4. izreka tega sklepa (točki 3.1. in 3.2. izreka). Ločitvenemu upniku je naložilo, da stečajnemu dolžniku plača znesek v višini stroškov iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP (trinajsti odstavek 374. člena ZFPPIPP), ki znaša skupaj 3.409,75 EUR, in sicer na račun št. SI56 000, odprt pri Banki d. d. (točka 3.3. izreka) in še znesek v višini davka na promet nepremičnin, kot ga bo odmeril pristojni davčni organ (štirinajsti odstavek 374. člena ZFPPIPP) (točki 3.3 in 3.4. izreka).

2. Upnik je zoper sklep vložil ugovor, v katerem je navedel, da je decembra 2020 vložil ugovor zoper sklep St ... - p. d. 99 in p. d. 100.1 Pri trditvah o nesorazmernosti višine stroškov v primerjavi z dejansko izvedenim in zaračunanim delom vztraja tudi v pritožbi. Meni, da je edino opravilo v tem postopku prepis nepremičnine pokojne iz seznama Gurs-a, kar bi lahko izvedla tudi kaka branjevka brez oderuških monopolnih cen. Nezadovoljen je tudi s poročili upravitelja, ker so tabele v njih nepregledne. Meni, da bi preglednejšo tabelo lahko izdelal prvošolček pri šoli preko „zooma“. Komentiral je tudi odločbo, ki jo je izdalo višje sodišče o njegovi pritožbi v tem postopku in jo označil kot „nakladanje, da ne veš ali bi se valjal od smeha ali razjokal“, ker ne spoznajo tistega, kar vidi on kot 4 letno mešanje megle. V ugovoru je zahteval, da se preveri razmerje med dejansko izvedenim delom in zaračunanim ter ugotovi vzrok, zakaj ni v stečajni masi premičnega premoženja pokojne dolžnice.

3. Sodišče prve stopnje je upnikov ugovor obravnavalo kot pritožbo zoper sklep z dne 10. 2. 2021 in ga najprej dalo v izjavo upravitelju ter nato predložilo v reševanje Višjemu sodišču v Ljubljani.

4. Upravitelj se je o pritožbi izjavil, da ni utemeljena. Navedel je, da je načrt razdelitve s specifikacijo stroškov poslal upniku pred objavo (na spletnih straneh AJPES) z namenom, da se uskladita in izogneta novim sporom, vendar se na njegove pozive (preko e-maila in telefona) upnik ni oglasil. Po objavi končnega načrta pa upnik tudi ni v skladu s pravnim poukom vložil ugovora proti objavljenemu končnemu načrtu delitve, zato sodišče prve stopnje v sklepu tudi ni imelo podlage za odločanje o ugovoru proti načrtu končne delitve. S pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi pa je dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih proti načrtu razdelitve in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov (prvi odstavek 366. člena ZFPPIPP). Glede stroškov, ki mu jih upnik očita, je navedel, da jih obračunava v skladu s predračunom v višini, ki je običajna za vsak stečajni postopek. Navedel je tudi, da trajanje postopka in druga stečajna masa, ki jo zatrjuje upnik v pritožbi, ni predmet tega sklepa ter še, da se upnik zaveda stroškov, ki so povezani s prevzemom premoženja, ne sprejema le njihove višine. Zato je ponovno pozval upnika, da sodeluje, s ciljem, da čimprej pridobi za svojo priznano terjatev do zapustnice nepremičnine, ki so predmet delitve.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Predmet odločitve, ki je vsebovan v obravnavanem sklepu, je prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti na ločitvenega upnika (374. člen ZFPPIPP) in nagrada upravitelja (103. člen ZFPPIPP). Tisti del sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da stečajni upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki: A. A., upravitelj insolvenčnih postopkov, s. p. in s katerim je sodišče upravitelju odmerilo sorazmerni del nadomestila za razdelitev, je po vsebini posebni sklep in ni del vsebine sklepa o končni razdelitvi. Zato upnik s tem, ko ni vložil ugovora zoper predlog končne razdelitve, ni izgubil pravice do pritožbe zoper sklep o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju.2

7. Vrhovno sodišče RS je v sklepu III Ips 50/2012 z dne 22. 1. 2013 zavzelo pravno stališče, da ni bilo pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da upravitelju ne pripada nobeno nadomestilo nagrade za razdelitev v primeru, kadar se premoženje brez prodaje pod določenimi pogoji izroči upniku. Sodišče prve stopnje je torej sledilo ustaljeni sodni praksi in odmerilo upravitelju sorazmerni del nadomestila iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP, ki se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje upoštevalo kot višino zneska, ki je predmet razdelitve, vrednost 18.106,93 EUR in odmerilo upravitelju nadomestilo v višini 10%, to je 1.810,69 EUR, s pripadajočim 22% DDV.

8. Pritožnik je nagrado v višini 2.209,05 EUR v pritožbi označil kot nagrado za „mešanje megle“, kar razloži s pojasnilom, da je upravitelj izvedel le prepis seznama nepremičnin iz seznama Gurs-a in nato prelagal podatke iz ene datoteke v drugo brez kakršnekoli dodane vrednosti. Na te trditve je upravitelj odgovoril, da ne more sprejeti teze, da so nepremičnine, za katere je upnik soglašal, da jih prevzame v poplačilo svojih terjatev, brez vrednosti in da torej opravila upravitelja v postopku ne dajejo za upnika nobenega rezultata. Postopek pa se ne vodi po uradni dolžnosti, pač pa na predlog upnika. Poleg tega je navedel, da je vse aktivnosti v zvezi z unovčitvijo premoženja prilagajal upniku, ki je tudi sicer edini prijavil terjatev v tem stečajnem postopku. Predlagal je tudi prodajo nepremičnin, s čimer se je upnik sprva strinjal, nato pa temu nasprotoval. Upravitelj je imel v zvezi z nepremičninami, ki so predmet stečajne mase in razdelitve določena opravila tudi v postopku inšpekcijskega nadzora zaradi nevzdrževanja kmetijskih površin in v postopku ureditve meje, ker je upnik sprožil spor s sosedi.

9. Upravitelj svoje naloge v postopku, v katerem je imenovan za upravitelja, opravlja odplačno, kar izhaja iz določbe prvega odstavka 103. člena ZFPPIPP, po kateri ima upravitelj pravico do nagrade za svoje delo. V kolikor bi upnik izkazal, da upravitelj nalog, ki mu jih nalaga zakon, ni opravil, bi bilo pravilno tudi njegovo stališče, da do nagrade upravitelj ni upravičen. Vendar upnik ni izkazal, da upravitelj v tem postopku ni postopal v skladu s pravili, ki mu jih narekuje predpis, po katerem je treba presojati njegova ravnanja, to pa je ZFPPIPP. Upravitelj je v zvezi z nepremičninami opravil vse ustrezne postopke, v katerih je preveril lastninsko pravico zapustnice na njih, njihovo vrednost, opravil poizvedbe o možnosti prodaje in pripravil predlog načrta končne razdelitve s prenosom nepremičnin na ločitvenega upnika. Zato pritožnik zmotno meni, da gre za primer, ko bi bilo mogoče upravitelju odreči pravico do nagrade za razdelitev.

10. Upravitelj ima pravico zahtevati sorazmerni del nadomestila iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP, ko sodišču predloži končni načrt razdelitve (tretja alineja 1. točke drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP), kar je tudi storil. Kot je pojasnjeno že zgoraj, je sodišče prve stopnje upravitelju odmerilo nadomestilo za razdelitev materialnopravno pravilno. Pri izračunu višine nadomestila pa se je tudi pravilno oprlo na predpisano tarifo.3

11. V skladu z zakonsko ureditvijo je tudi točka 2.3 izreka sklepa, da ima upravitelj pravico do plačila 90 odstotkov zneska nadomestila po pravnomočnosti sklepa o nagradi.

12. V nadaljevanju je pritožbeno sodišče presojalo še sklep v delu, ki se nanaša na prenos premoženja iz zapuščine po pokojni dolžnici na upnika.

13. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je edini upnik, ki je prijavil terjatve v tem stečajnem postopku, upnik B. B., ki je tudi predlagal začetek postopka stečaja zapuščine. V stečajnem postopku sta mu bili priznani ločitvena pravica na nepremičninah za terjatev v višini 38.685,56 EUR in navadna terjatev v višini 1.701,93 EUR. V skladu z načrtom končne razdelitve bo dolžnik prevzel v poplačilo svojih terjatev v višini 18.106,93 EUR (44,83% od vseh priznanih terjatev) nepremičnine v deležih, ki so navedeni v sklepu o končni razdelitvi. Kakšno drugo (premično) premoženje ni predmet tega sklepa.

14. Zoper delitev s prenosom premoženja upnik ni vložil ugovora, v pritožbi pa prav tako ni navedel nobenega dejstva, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da upnik nasprotuje prenosu nepremičnin iz stečajne mase zapuščine nanj na podlagi podanega soglasja k prevzemu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik soglasje k prevzemu dal ter da je zato odločitev sodišča prve stopnje v točki 3.1. materialnopravno pravilna, prav tako pa tudi v celoti odločitev v točkah 3.2. in 3.3. 15. 374. člen ZFPPIPP določa, da če se s sklepom o končni razdelitvi premoženje prenese na ločitvenega upnika po 2. ali 3. točki prvega odstavka tega člena, sodišče s sklepom o končni razdelitvi naloži ločitvenemu upniku, da plača znesek v višini stroškov iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP (13. odstavek); in če je treba plačati še davek od prometa nepremičnin, sodišče s sklepom o končni razdelitvi naloži upniku, ki se mu premoženje izroči, da stečajnemu dolžniku plača znesek v višini tega davka (14. odstavek).

16. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik s pritožbo izrecno ne izpodbija odločitve sodišča prve stopnje, da bo on plačal stroške 2% davka na promet nepremičnin. Zato je v tem delu pritožbeno sodišče sklep preizkusilo le glede pravilne uporabe materialnega prava in presodilo, da je odločitev zakonita.

17. Višino stroškov iz točke 3.3. izreka v višini 3.490,75 EUR, ki jih sestavljajo strošek za sodno takso za razdelitev 56,70 EUR, strošek nagrade upravitelju za razdelitev 2.209,05 EUR in neplačani del s spremenjenim predračunom priznanih stroškov v višini 1.225,00 EUR (preostali del stroškov je bil plačan iz predujma v višini 1.340,01 EUR, iz denarnega dobroimetja zapustnice v višini 901,48 EUR in iz unovčene neizplačane pokojnine zapustnice v višini 484,60 EUR), je upnik izpodbijal s trditvami, da v tem delu sklepa ni mogoče preizkusiti, sicer pa na splošno, da so stroški previsoki. Glede na očitano bistveno kršitev določb postopka je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbo tudi vsebinsko obravnavalo.

Glede višine vračunanega predujma

18. Upnik trdi, da je vplačal predujem v višini 1.401,01 EUR, kar drži. Del predujma je sodišče prve stopnje takoj nakazalo na račun AJPES za objave na spletnih straneh, 1.340,01 EUR pa na fiduciarni račun upravitelja, ki ga vodi za stečajno maso zapuščine. Zato je sodišče, glede na dejstvo, da v stečajni masi ni denarnih sredstev za vrnitev celotnega predujma upniku, pravilno sledilo predlogu upravitelja, da všteje znesek predujma v višini, ki ga je prejel upravitelj za plačilo stroškov, ne pa celega zneska, ki ga je plačal upnik, saj je del že porabilo za plačilo objav na spletnih straneh AJPES. Če bi denarna sredstva unovčene stečajne mase zadoščala za plačilo vseh stroškov postopka, pa bi tudi upnik lahko dobil povrnjen plačan predujem v celoti. Vendar za tak primer v konkretnem primeru ne gre. S tem pa se izkaže, da tudi pritožbeni očitek v tem delu ni utemeljen.

Glede plačila stroškov iz premičnega premoženja

19. Upnik smiselno trdi, da v stečajno maso sodi še premično premoženje in se sprašuje, zakaj ni bilo unovčeno. Pritožbeno sodišče sicer pojasnjuje, da bi bilo za presojo odločitve o stroških, ki jih je upnik dolžan plačati, vprašanje drugega premoženja pomembno, če bi bilo že unovčeno in porabljeno za stroške. Glede premičnega neunovčenega premoženja pa iz podatkov otvoritvenega poročila ne izhaja, da je bila zapustnica lastnica še kakšnega vrednejšega premičnega premoženja. Glede katerih premičnin je upnik obvestil upravitelja, da so bile v lasti zapustnice in ugotovitve v zvezi s tem, pa niso predmet presoje tega sklepa.

Glede materialnih stroškov po potrjenem predračunu stroškov

20. Upnik nadalje v tabelo postavi štiri vprašaje k materialnim stroškom, ki jih je sodišče priznalo upravitelju v tem stečajnem postopku za 35 mesecev v višini 1.225,00 EUR. V kolikor bi upnik menil, da so materialni stroški, ki naj bi po njegovem predstavljali le stroške papirja in kulija, previsoki, bi moral zmotno ugotovitev dejanskega stanja uveljavljati s pritožbo zoper sklep o predračunu stroškov oziroma zoper sklep o spremembi predračuna stroškov postopka in bi se bilo potem pritožbeno sodišče tudi dolžno opredeliti do teh trditev, sicer pa ne. Ker sta glede navedenih tekočih stroškov sklep o predračunu stroškov in sklep o njegovi spremembi pravnomočna, pa upnik drugačne višine od potrjene, s to pritožbo ne more doseči. Glede nadomestila za razdelitev

21. Pravico upravitelja do nagrade in odmerjeno višino nadomestila nagrade za razdelitev je pritožbeno sodišče pojasnilo že pri obrazložitvi neutemeljenosti pritožbe zoper točko 2. izreka sklepa in se na njo v celoti sklicuje.

22. Ostalih stroškov stečajnega postopka upnik ni izrecno komentiral, prav tako pa tudi ni navedel, da za katerega izmed stroškov ne bi vedel ali da je tudi glede ostalih stroškov sklep sodišča prve stopnje nerazumljiv. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je upnik že iz načrta razdelitve posebne stečajne mase, ki je bil objavljen na spletnih straneh AJPES 13. 1. 2021 in zoper katerega ni v roku 15 dni vložil ugovora, razčistil vprašanje stroškov prevzema premoženja, zato je sodišče prve stopnje njegovo izjavo o prevzemu tudi pravilno obravnavalo kot veljavno in zavezujočo. Obrazložitev izpodbijanega sklepa pa v delu, v katerem pojasnjuje višino stroškov in vire za njihovo plačilo, ni obremenjena z očitano bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

23. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zoper točke 1., 2., 3.1., 3.3., 3.4. in delno 3.2 izreka sklepa zavrnilo in v tem delu izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Iz razlogov, na katere pazi ob obravnavi pritožbe pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pa je razveljavilo le del odločitve, ki je vsebovana v točki 3.2. izreka sklepa in ki se nanaša na določitev odložnega pogoja, ker odločitve z odložnim pogojem določba 374. člena ZFPPIPP ne predvideva. Določitev odložnega pogoja ni pravilna4, sicer pa je po materialnem pravu jasno, da bo moral upnik plačilo, ki mu je naloženo s pravnomočnim sklepom za prevzem premoženja, tudi izvesti v roku, ki mu ga bo (lahko še naknadno) določilo sodišče. 24. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vsa bistvena vprašanja, ki so bila pomembna za odločitev o pritožbi zoper izpodbijani sklep. Pri tem pritožbeno sodišče pritožniku glede na njegov izbrani žaljiv slog pisanja, s katerim se pritožbeno sodišče redko sreča, le še pojasnjuje, da ni namen sodne odločbe spreminjati subjektivna stališča strank, pač pa navesti v razlogih dejansko in pravno podlago odločitve. Je pa v konkretnem primeru dolžnost višjega sodišča, da upnika opozori na neprimernost izjav v pritožbi, ki se nanašajo na delo sodišča in opravljanje funkcije upravitelja v tem postopku. Pritožba je namenjena presoji pravilnosti in zakonitosti odločitve prvostopenjskega sodišča in to je dolžan pritožnik napisati brez žaljivih primerjav, ker te v ničemer ne pripomorejo k odločitvi. Zmotno je mnenje pritožnika, če meni, da bo lahko pri sodišču, ki odloča o njegovi pritožbi, dosegel boljši učinek, če se o drugih izraža žaljivo. Pritožbeno sodišče ga zato v tem sklepu opozarja, da se v bodoče vzdrži žaljivih komentarjev, ker ga bo sicer lahko denarno kaznovalo.

1Procesno dejanje 99 je sklep o nagradi upravitelju. O pritožbi dolžnika zoper ta sklep je odločilo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 32/2021 z dne 83. 2. 2021. Procesno dejanje 100 je Poziv ločitvenemu upniku, da da soglasje za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti. Ločitveni upnik je soglasje dal (procesno dejanje 101 s pripombo „po razjasnitvi stroškov“). Vložil je tudi 2x ugovor na poziv, ki se nanaša na potrebnost in višino stroškov stečajnega postopka (procesni dejanji 102 in 103).

2VSRS Sklep III Ips 53/2018 z dne 28. 8. 2018. 3Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije in stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen.

4Tudi odločitev iz 2. točke izreka ni povezana z odložnim pogojem.