Jedro

Ravnanje obdolženca, ki je 15letno oškodovanko kljub njenemu upiranju objemal in poljubljal, pomeni napad in poseg v oškodovankino telesno in duševno integriteto. >

Izrek

: Pritožba zagovornika obdolženega D.Z. se zavrne kot neutemeljena in s potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec se oprosti povrnitve stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja grdega ravnanja po prvem odstavku 146. člena KZ. Obdolžencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen enega meseca zapora, ki pa ne bo izvršena, če obdolženec v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja; oprostilo pa je obdolženca plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

Zoper sodbo se je pravočasno, iz pritožbenih razlogov bistvene kršitv kazenskega postopka (1. točka 370. člena ZKP), katerega pa v razlogih pritožbe ne pojasnjuje ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 370. člena ZKP), pritožil obdolženčev zagovornik ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višje državno tožilstvo v Ljubljani v svojem mnenju, podanem skladno določbo drugega odstavka 445. člena ZKP, predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe in navedb obdolženčevega zagovornika v pritožbi, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno ter izvedlo vse potrebn dokaze, dokaze ocenilo in na tej podlagi sprejelo utemeljene dokazne zaključke ter v sodbi vsa odločilna dejstva tudi primerno obrazložilo Po oceni sodišča druge stopnje so pravilni zaključki sodišča prve stopnje glede dejanja obdolženca in tudi prepričljivi razlogi v izpodbijani sodbi, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje grdega ravnanja na škodo takrat 15-letne oškodovanke ter zato pritožba, zgolj s ponavljanjem zagovora obdolženca (ki dejanje zanika), dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki je v izpodbijani sodb tudi dovolj jasno in razumljivo obrazložena, ne more omajati. Ob ocen izpovedi oškodovanke (L. Č.) in njene matere (A. M. Č.) ter socialne delavke (I. H.), kot izhaja iz obširnih razlogov izpodbijane sodbe, p je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrnilo s strani obrambe že postopku pred sodiščem prve stopnje predlagano zaslišanje oškodovankinega očeta ter soseda (kar obdolženčev zagovornik ponovno predlaga v pritožbi), saj navedeni priči o kritičnem dogodku (pri katerem tudi nista bili prisotni) ne bi vedeli ničesar izpovedati.

Tudi po oceni sodišča druge stopnje izvedeni dokazni postopek ne dopušča dvoma v zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec kritičnega dne oškodovanko (kljub njenemu upiranju in izmikanj) objemal, poljubljal, stiskal in prijemal za prsa, vse dokler se oškodovanki ni uspelo iz rok obdolženca izmuzniti in pobegniti. Tako ravnanje obdolženca pa, glede na tudi že z Ustavo Republike Slovenije zagotovljeno pravico nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti (35. člen), tudi po oceni sodišča druge stopnje nedvomno pomeni poseg v oškodovankino telesno in duševno celovitost. V zvezi z navedbami obdolženčevega zagovornika v pritožbi, da naj bi se oškodovanka vračala z mlekom domov po isti poti, kljub temu, da je že prej srečala obdolženca na tej poti (s čimer nakazuje, da naj bi oškodovanka na takšna ravnanja obdolženca pristala), pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da ne le, da so te navedbe v nasprotju z ugotovljenimi okoliščinami o ravnanju oškodovanke (oškodovankino upiranje in izmikanje obdolžencu ob obeh srečanjih), temveč tudi ni dolžnost nikogar (najmanj pa 15 letnega otroka ob vračanju domov) umikati se srečanjem na javnih krajih, pri tem pa ne gre prezreti tudi, da je bil obdolženec (kot to izhaja iz njegovega zagovora) celo družinski prijatelj oškodovankinih staršev.

Skladno z določbo 386. čena ZKP, glede na to, da je bila vložena pritožba zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja le v obdolženčevo korist, je sodišče druge stopnje preizkusilo tudi odločb o kazenski sankciji. Ob tem, da obdolženec dosedaj še ni bil kaznovan je sodišče prve stopnje obdolžencu utemeljeno izreklo pogojno obsodbo Pri določitvi višine kazni, ki je celo blizu spodnjega minimuma zagrožene kazni, pa dovolj upoštevalo tudi težo dejanja in stopnjo obdolženčeve krivde. Tudi preizkusna doba dveh let je po oceni sodišč druge stopnje dovolj dolga, da bo obdolženec v njej s svojim nadaljnjim vedenjem in ravnanjem lahko opravičil zaupanje sodišča dan mu z izrekom te pogojne obsodbe.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo in ker tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določ kazenskega postopka in kršitev kazenskega zakonika v škodo obdolženca na katere je ob preizkusu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti, je v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 98. člena ZKP. Obdolženca, ki je brez zaposlitve in brez premoženja, je sodišč oprostilo povrnitve stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.