Jedro

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik na podlagi oporoke z dne 7. 3. 1983 oporočni dedič po pokojnem A. A.; da je tožnik zaradi oporočnega dedovanja ter kasnejšega zakonitega dedovanja solastnik nepremičnin ID znak 0000 469/1 in ID znak 0000 467 še do 14/24, tako da njegov celoten delež pri obeh nepremičninah znaša 21/24; toženkama je naložilo izstavitev listine z vsebino, ki bo pri njunem celotnem solastniškem deležu dovoljevala vknjižbo pravice v korist in na ime tožnika; zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, da je tožnik solastnik nepremičnin ID znak 1111 448/4 in ID znak 1111 448/5 še do 2/18, tako da njegov solastniški delež skupaj z obstoječim znaša 12/18 in sta toženki dolžni tožniku izstaviti listino, ki bo pri njunem deležu dovoljevala vknjižbo lastninske pravice v korist in na ime tožnika.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik v predmetni tožbi kot oporočni dedič po oporoki svojega očeta A. A., ki je bila najdena in razglašena po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, uveljavlja to oporočno pravico kot močnejšo pravico od tiste, na katero toženke kot zakonite dedinje po pokojni materi B. B., ki je bila zakonita dedinja po pokojnem A. A., opirata svojo pravico na vtoževanem solastniškem deležu nepremičnin. Toženki sta se (med drugim) branili z ugovorom, da je sporni nepremičnini mati pravdnih strank priposestvovala.

4. Zoper drugostopenjsko sodbo je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

(1) Ali sta prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče zmotno uporabili materialno pravo, ko sta odločili, da je možno priposestvovanje idealnega solastniškega deleža?

(2) Ali sta prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče zmotno uporabili materialno pravo, ko sta odločili, da je možno priposestvovanje solastniškega deleža brez kakršnekoli spremembe v dosedanjem načinu izvajanja posesti?

(3) Ali sta prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče zmotno uporabili materialno pravo, ko sta odločili, da je mogoče posest na nepremičnini vzdrževati praktično brez kakršnegakoli fizičnega stika z nepremičnino?

(4) Ali je prvostopenjsko sodišče zagrešilo bistvene kršitve določb postopka, ko je kljub pomanjkanju trditvene podlage upoštevalo ugovor priposestvovanja toženih strank?

(5) Ali je drugostopenjsko sodišče zagrešilo bistvene kršitve postopka, torej kršitev pravice do poštenega sojenja in kršitev pravice do pritožbe, ko se v sodbi ni opredelilo do vseh zatrjevanih kršitev oziroma ni odgovorilo na vprašanje, ali je možno priposestvovanje solastniškega deleža, brez kakršnekoli spremembe v načinu dosedanjega izvajanja posesti?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).