Jedro

Lastnost izvršilnega naslova je lahko notarskemu zapisu priznana le v obsegu danega soglasja. Glede na to, da je izrecno dano soglasje z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah, danega soglasja ni mogoče razširiti tudi na neposredno izvršljivost z drugimi izvršilnimi sredstvi.

Kadar ima notarski zapis lastnosti izvršilnega naslova, dolžnik v izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovora ničnosti pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa, torej ničnosti izvršilnega naslova, pač pa mora sprožiti pravdni postopek, v katerem izpodbija veljavnost take pogodbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep: v 1. točki izreka delno spremeni tako, da se ugovoru dolžnika ugodi v delu, v katerem se nanaša na izvršbo na premičnine in na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, ter se v tem obsegu sklep o izvršbi razveljavi, predlog za izvršbo zavrne, opravljena izvršilna dejanja se razveljavijo, izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet pa se ustavi, v 3. točki izreka delno spremeni tako, da se odmerjeni stroški znižajo za 2.548,45 EUR.

II. Pritožba se v delu, v katerem se nanaša na nespremenjeni del 1. in 3. točke izreka sklepa, zavrne in se v tem obsegu sklep potrdi.

III. Pritožba se v delu, v katerem se nanaša na 2. točko izreka sklepa, zavrže. IV. Upnik je dolžan v roku osem dni dolžniku povrniti 2.528,45 EUR stroškov pritožbenega postopka, sam pa krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika (1. točka izreka) in njegov predlog za odlog izvršbe z dne 25. 7. 2013 (2. točka izreka). Dolžniku je naložilo upniku v osmih dneh povrniti 5.056,90 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov (3. točka izreka) ter sklenilo, da upnik sam nosi svoje stroške odgovora na predlog za odlog izvršbe (4. točka izreka).

2. Zoper 1. do 3. točko izreka sklepa je dolžnik po pooblaščencih v pritožbenem roku vložil pritožbo in njeno dopolnitev, ki ju višje sodišče obravnava kot celoto. Uveljavlja pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in sklepa o izvršbi ter zavrnitev predloga za izvršbo, pri čemer naj se upniku naloži plačilo priglašenih stroškov dolžnika, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Vztraja pri ugovornih trditvah, da je bila v obliki notarskega zapisa SV 2346/12 sklenjena pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 15. 11. 2012 pod odložnim pogojem sklenitve pogodbe o prodaji vrednostnih papirjev, ta pogodba pa dolžniku ni bila znana ob sklenitvi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža. Upnik ni ravnal v skladu s 26. členom ZIZ in ker bi moral dejstvo nastopa pogoja predstaviti že v predlogu, ga kasneje ne more. Sodišče je oceno o neutemeljenosti dolžnikovega ugovora s tem v zvezi sprejelo na podlagi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita napačno presojo dolžnikovega ugovora o tem, da upnik ni izkazal dejstva, da mu glavni dolžnik ni plačal kupnine po pogodbi. Dolžnik namreč ni ugovarjal, da ne bi bil zavezan kot porok in plačnik, temveč, da upnik ni izkazal, da mu glavni dolžnik ni izpolnil obveznosti po pogodbi in torej da obveznost ni ugasnila. Nadalje izpodbija presojo sodišča prve stopnje glede določne navedbe premičnin, katerih rubež bi onemogočil opravljanje dejavnosti. Nasprotuje tudi oceni, da upnik ni zlorabil svojih pravic s tem, ko je predlagal poleg ostalih tudi izvršilno sredstvo z izvršbo na dolžnikova denarna sredstva, ki jih ima pri organizacijah za plačilni promet. V pritožbi nadalje opozarja na vsebino vloge z dne 26. 9. 2013, o kateri sodišče v izpodbijanem sklepu ni zavzelo nobenega stališča oziroma se do vloge ni opredelilo. V tej vlogi je trdil, da je edini namen „strank“ poslov, ki so jih med seboj - tik pred stečajem C. - sklepali družbeniki C. (vsi trije upniki v predmetnem postopku in P.) in h katerim sta kot solidarna poroka in zastavitelja pristopila K. in T. (odvisni družbi v dejanskem koncernu P. oziroma C.). Podrobneje opisuje razloge sklenitve pogodbe, ki imajo za posledico ničnost, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Izpodbija tudi odločitev o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe, glede na naravo odločitve o tem delu pritožbe pa višje sodišče podrobneje razlogov za izpodbijanje ne povzema. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Predlog za izvršbo temelji na notarskem zapisu SV 2346/12 z dne 15. 11. 2012, v katerem se je dolžnik kot porok in plačnik (solidarno poroštvo, prim. tretji odstavek 1019. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ) zavezal plačati upniku kupnino za poslovni delež v znesku 2.916.666,66 EUR najkasneje do 7. 12. 2012. Notarski zapis je izvršilni naslov, če je izvršljiv (2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ), izvršljiv pa je, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla (prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Izvršilno sodišče (prve in druge stopnje) pazi na pravilno uporabo materialnega prava po uradni dolžnosti in v tem okviru presoja tudi primernost izvršilnega naslova za izvršbo (21. člen ZIZ) oziroma ali je podan ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ (v zvezi z drugim odstavkom istega člena), torej ali je listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, izvršilni naslov (ali verodostojna listina).

6. Pogoj za to, da je notarskemu zapisu priznana lastnost izvršilnega naslova, je dolžnikovo soglasje z njegovo neposredno izvršljivostjo, ki mora biti v notarskem zapisu izrecno in nedvoumno zapisano. Lastnost izvršilnega naslova je lahko notarskemu zapisu priznana le v obsegu danega soglasja. Zakon ne predvideva nobenih omejitev glede obsega dolžnikovega soglasja z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa, kar pomeni, da je to soglasje lahko tudi omejeno, bodisi le na nekatere dolžnikove obveznosti, lahko pa tudi na posamezna sredstva in predmete, s katerimi naj se opravi izvršba zaradi izterjave terjatve.

7. Višje sodišče je v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugotovilo, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je na podlagi navedenega notarskega zapisa dovolilo izvršbo na dolžnikove premične stvari in na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, kršilo materialnopravno določbo 21. člena ZIZ. Na to je tudi opozoril dolžnik v vlogi z dne 25. 7. 2013 (v kateri je predlagal tudi odlog izvršbe), ki je bila upniku vročena, pa se do tega vprašanja ni opredelil. 8. Notarski zapis v konkretnem primeru ne pomeni izvršilnega naslova za izvršbo z navedenima sredstvoma izvršbe, saj v njem ni soglasja dolžnika z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa v tem obsegu. Soglasja dolžnika z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa v celotnem obsegu ne more nadomestiti opozorilo notarja o pravnih posledicah pravnega posla, vsebovano na tretji strani notarskega zapisa (1), niti opredelitev v končni določbi 19. člena v notarskem zapisu sklenjene pogodbe, da se ta sklene v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

9. Soglasje dolžnika z neposredno izvršljivostjo je zapisano v 11. členu v notarskem zapisu sklenjene pogodbe, v katerem je navedeno, da pogodbene stranke s podpisom te pogodbe izrecno soglašajo, da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo, in izpraznitev ter izročitev nepremičnin v enem mesecu po prodaji, ter da pogodbene stranke tej pogodbi priznajo pravno naravo izvršilnega naslova v smislu 4. člena Zakona o notariatu. Navedeni 11. člen je umeščen v točko III. (tretjič) v notarskem zapisu sklenjene pogodbe, ki vsebuje dogovor o zavarovanju obveznosti, s katerim je dolžnik kot solidarni porok v zavarovanje denarne terjatve glavnega dolžnika ustanovil v korist upnika zastavno pravico na nepremičninah. Glede na to, da je izrecno dano soglasje le v delu pogodbe o zavarovanju obveznosti z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah (vsebina soglasja v prvem odstavku 11. člena ustreza vsebini prvega odstavka 142. člena Stvarnopravnega zakonika, ki ureja nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa), danega soglasja ni mogoče razširiti tudi na neposredno izvršljivost z drugimi izvršilnimi sredstvi.

10. Navedeno pomeni, da je notarski zapis izvršilni naslov le, kolikor se nanaša na neposredno izvršljivost z izvršbo na nepremičnine kot sredstvom izvršbe. Zaradi nepravilne materialnopravne presoje sodišča prve stopnje glede izvršljivosti notarskega zapisa za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičnine in na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet je višje sodišče pritožbi v delu, v katerem se nanaša na 1. točko izreka sklepa glede izvršbe na premičnine in na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, ugodilo in sklep spremenilo tako, da je v tem delu ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo, razveljavilo pa je tudi že opravljena izvršilna dejanja in ustavilo izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S sklepom z dne 30. 9. 2013 (red. št. 40 spisa) pa je bila že ustavljena izvršba na premičnine in upnik pritožbe zoper ta sklep ni vložil. 11. Višje sodišče je ocenilo, da je z delno ugoditvijo ugovoru dolžnik uspel s polovico ugovora, zaradi česar mu je upnik dolžan povrniti polovico priglašenih stroškov ugovora, to je 20,00 EUR sodne takse. Upniku pa je dolžan povrniti le polovico v 3. točki izreka izpodbijanega sklepa odmerjenih stroškov ugovornega postopka (2.528,45 EUR). Glede na navedeno je bilo treba delno spremeniti odločitev v 3. točki izreka izpodbijanega sklepa tako, da se po medsebojnem poračunu odmera stroškov zniža za 2.548,45 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. V preostalem delu pa je dolžnikova pritožba neutemeljena. Sodišče prve stopnje uveljavljanje kršitve 26. člena ZIZ utemeljeno zavrača z vsebino notarskega zapisa na drugi strani, iz katere izhaja izjava strank o pogodbi o prodaji vrednostnih papirjev, ki se potrjuje v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 2347/12, sočasno s potrditvijo pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža v tem notarskem zapisu. Iz notarskega zapisa je razvidno, da je bil pri sklepanju prisoten zakoniti zastopnik dolžnika in je bil torej dolžnik seznanjen s sklenitvijo pogodbe o prodaji vrednostnih papirjev, od česar je odvisna pravna veljavnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža (višjemu sodišču se do vprašanja, ali določba drugega odstavka 24. člena pogodbe sploh opredeljuje odložni pogoj, glede na prvi odstavek istega člena, ki govori o sklenitvi in veljavnosti pogodbe, ko jo podpišejo vse pogodbene stranke v obliki notarskega zapisa, ni treba opredeliti).

13. Dolžnik neutemeljeno uveljavlja neravnanje upnika v skladu z določbo 26. člena ZIZ glede njegovih dolžnosti v primeru pogojne obveznosti. Tudi ob opredelitvi, da gre za pogojno obveznost, je treba poudariti, da je upnik predlogu za izvršbo priložil notarski zapis, iz katerega izhaja tudi sklenitev pogodbe o prodaji vrednostnih papirjev, glede na dolžnikov ugovor s tem v zvezi pa je priložil tudi notarski zapis SV 2347/2012, v katerem je sestavljena pogodba o prodaji vrednostnih papirjev (priloga A10). Upnik glede predložitve te pogodbe hkrati z odgovorom na ugovor ni bil prekludiran. V določbi tretjega odstavka 58. člena ZIZ je namreč predpisano, da mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.

14. Neutemeljeno je tudi pritožbeno uveljavljanje, da bi upnik moral izkazati, da mu glavni dolžnik ni izpolnil obveznosti po pogodbi. Ker se je dolžnik zavezal kot solidarni porok, upniku v predlogu za izvršbo ni bilo treba zatrjevati, da mu glavni dolžnik ni izpolnil obveznosti po pogodbi, trditveno in dokazno breme nasprotnega, torej izpolnitve obveznosti, je bilo na strani dolžnika, ki bi to lahko uveljavljal v ugovoru.

15. Višjemu sodišču se glede na to, da je ugodilo pritožbi v delu, v katerem izpodbija odločitev o zavrnitvi ugovora v zvezi z dovolitvijo izvršbe na premičnine in na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, ni treba opredeljevati do nadaljnjih pritožbenih trditev, s katerimi dolžnik izpodbija presojo sodišča prve stopnje glede določne navedbe premičnin in glede zlorabe upnikovih pravic zaradi predlaganja izvršbe z več izvršilnimi sredstvi.

16. Višje sodišče zavrača tudi pritožbeno uveljavljanje ničnosti notarskega zapisa kot izvršilnega naslova. Pojasnjuje, da sodišče s tem, ko se do dolžnikove pripravljalne vloge, vložene 26. 9. 2013, v izpodbijanem sklepu ni opredelilo, ni storilo absolutne bistvene kršitve določb postopka. V izpodbijanem sklepu je namreč sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost dolžnikovega ugovora, v katerem dejstev, zaradi katerih naj bi bil izvršilni naslov ničen, ni uveljavljal. Res sicer v skladu z 92. členom OZ sodišče načelno pazi na ničnost po uradni dolžnosti (v okviru trditvene podlage strank), vendar navedene določbe ni mogoče uporabiti v tem izvršilnem postopku.

17. Kadar ima notarski zapis lastnosti izvršilnega naslova, dolžnik v izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovora ničnosti pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa, torej ničnosti izvršilnega naslova, pač pa mora sprožiti pravdni postopek, v katerem izpodbija veljavnost take pogodbe. Navedeno stališče sodne prakse izhaja iz načela formalne legalitete v izvršilnem postopku (2), ki pomeni, da izvršilno sodišče ne sme posegati v izvršilni naslov oziroma presojati njegove materialnopravne pravilnosti, temveč je naloga izvršilnega sodišča, da ga izvrši tako, kot se ta glasi. V zvezi s presojo notarskega zapisa kot izvršilnega naslova (v okviru 21. člena ZIZ) je v novejši sodni praksi zaslediti sicer tudi stališče, vezano na 4. člen Zakona o notariatu, v skladu s katerim je notarski zapis neposredno izvršljiv le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava, ta pa ni dovoljena, če nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP)(3). Tudi to stališče pa ne omogoča širitve na primere, ko iz vsebine notarskega zapisa ne izhajajo očitne kršitve prisilnih predpisov, kar pomeni, da v izvršilnem postopku v nobenem primeru ni mogoče ugovarjati ničnosti v notarski obliki sklenjene pogodbe kot izvršilnega naslova z zatrjevanjem dejstev, ki se nanašajo na razloge oziroma nagibe za njeno sklenitev. To je lahko predmet presoje le v kontradiktornem pravdnem postopku. Višje sodišče glede na navedeno pojasnjuje, da ugovarjanje ničnosti notarskega zapisa v tem izvršilnem postopku ne pomeni zatrjevanja pravno pomembnih dejstev in tudi zato odsotnost odgovora sodišča prve stopnje na trditve iz pripravljalne vloge ne more pomeniti očitane absolutne bistvene kršitve določb postopka.

18. Višje sodišče je glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo v delu, kolikor presega njeni ugoditvi v I. točki izreka tega sklepa, zavrnilo in izpodbijani sklep v nespremenjenem delu 1. in 3. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19. Pritožba dolžnika pa je v delu, v katerem se nanaša na zavrnitev njegovega predloga za odlog izvršbe z dne 25. 7. 2013 (2. točka izreka izpodbijanega sklepa), nedovoljena. Dolžnik je namreč dne 25. 7. 2013 izrecno predlagal le odlog izvršbe v delu, ki se nanaša na izvršbo na premične stvari in na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. S tem ko je višje sodišče ugodilo ugovoru glede izvršbe na navedeni sredstvi izvršbe, je odpadel dolžnikov pravni interes za predlaganje odloga izvršbe, s tem pa tudi pravni interes za pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi njegovega predloga. Pravni interes za pritožbo mora biti namreč podan ne le ob vložitvi pritožbe, temveč tudi v času odločanja o njej (4). Višje sodišče je zato pritožbo v delu, v katerem se nanaša na 2. točko izreka sklepa, zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

20. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165., 154. in 155. členu ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Višje sodišče ocenjuje dolžnikov uspeh s pritožbo kot 50 %, zaradi česar mu je upnik dolžan povrniti polovico stroškov, ki jih je priglasil v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi. Upnik pa sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z odgovorom k odločitvi o pritožbi ni v ničemer prispeval, zaradi česar višje sodišče stroške za odgovor ocenjuje kot nepotrebne.

(1) Prim. tudi sklep VSL III Cp 1636/1999 z dne 26. 1. 2000. (2) Prim. sklepa VSC I Ip 169/2011 z dne 6. 10. 2011, VSL I Ip 3228/2011 z dne 16. 11. 2011. (3) Prim. sklepa VSM I Ip 216/2012 z dne 7. 6. 2012 in I Ip 513/2013 z dne 4. 7. 2013. (4) Glej komentar k 343. členu ZPP, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 36