Jedro

V konkretnem primeru se je postopek za delitev solastnih nepremičnin v skladu 123. členom ZNP (na predlog predlagateljic) nadaljeval s prodajo stvari (nepremičnin) po določbah ZIZ o razdelitvi stvari. To pa narekuje tudi uporabo določbe 237. člena ZIZ, ki predvideva, da plačajo (s tem povezane) stroške izvršbe vsi lastniki v sorazmerju z vrednostjo svojih deležev na stvari.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljice in nasprotni udeleženci postopka sami nosijo svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Sevnici je s sklepom z dne 3. 12. 2018 odločilo: - da se iz kupnine (3.963,78 EUR + 341,34 EUR, tj. 4.305,12 EUR) za predlagateljico E. M. poplačajo izvršilni stroški upnika v znesku 209,37 EUR, davek na promet nepremičnin v znesku 84,42 EUR in da se preostanek kupnine v višini 4.011,33 EUR za omenjeno predlagateljico nakaže na (konkretno opredeljen) transakcijski račun (I. točka izreka), - da se iz kupnine (85,34 EUR + 990,95 EUR + 28,11 EUR, tj. 1.104,40 EUR) za predlagateljico D. F. poplačajo izvršilni stroški upnika v znesku 2,81 EUR, davek na promet nepremičnin v znesku 21,66 EUR in da se preostanek kupnine v višini 1.079,93 EUR za omenjeno predlagateljico nakaže na (konkretno opredeljen) transakcijski račun (II. točka izreka), - da se iz kupnine (85,34 EUR + 990,95 EUR + 28,11 EUR, tj. 1.104,40 EUR) za predlagateljico M. M. poplačajo izvršilni stroški upnika v znesku 2,81 EUR, davek na promet nepremičnin v znesku 21,66 EUR in da se preostanek kupnine v višini 1.079,93 EUR za omenjeno predlagateljico nakaže na (konkretno opredeljen) transakcijski račun (III. točka izreka), - da se iz kupnine (85,34 EUR + 990,95 EUR + 28,11 EUR, tj. 1.104,40 EUR) za nasprotno udeleženko E. P. poplačajo izvršilni stroški upnika v znesku 71,20 EUR, davek na promet nepremičnin v znesku 21,66 EUR in da se preostanek kupnine v višini 1.011,54 EUR za omenjeno nasprotno udeleženko nakaže na (konkretno opredeljen) transakcijski račun (IV. točka izreka), - da se iz kupnine 1.104,40 EUR za nasprotne udeležence A. P., M. P. in V. P. K. poplačajo stroški za vsakega v višini in vrstnem redu, kot izhaja iz tč. IV izreka, preostanek kupnine v višini 1.011,54 EUR pa za vsakega nakaže na (konkretno opredeljen) transakcijski račun (V. - VII. točka izreka), - da (sedaj) nasprotni udeleženci in (sedaj) upniki nosijo vsak svoje pritožbene stroške po stroškovniku z dne 14. 04. 2018 v višini 531,22 EUR in z dne 17. 5. 2018 v višini 341,59 EUR (VIII. točka izreka).

2. Zoper omenjeni sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožujejo nasprotni udeleženci, ki pritožbenemu sodišču predlagajo, da ga spremeni tako, da se iz kupnine ne poplačajo izvršilni stroški in se posledično udeležencem nakaže višje zneske preostanke kupnine oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (vse s stroškovno posledico). Ne strinjajo se z odločitvijo, da se iz njihovega dela kupnine poplačajo izvršilni stroški, sploh v zneskih, kot jih je sodišče določilo, posledično pa tudi ne glede zneska, ki bo nakazan na njihov TRR. Pojasnjujejo, kako naj bi sodišče upoštevalo izvršilne stroške v znesku 704,99 EUR. V tem okviru je upoštevalo sodno takso 205,20 EUR, ki pa bi jo glede na pravila ZIZ predlagatelji morali priglasiti, ko so jo plačali, in ne šele na razdelitvenem naroku. Prav tako bi o tej sodni taksi moralo biti odločeno s sklepom, s katerim je sodišče odločilo, da se bo vršila prodaja nepremičnin. Sicer pa sodna taksa po tarifni številki 9511, kot jo je opredelilo sodišče, predstavlja sodno takso za postopek na splošno za cenitev in prodajo stvari in ne kot sodno takso za prodajo na javni dražbi. Sodišče je sodno takso 205,20 EUR upoštevalo pri skupnem znesku izvršilnih stroškov 704,99 EUR, pri čemer pa je nato različno to upoštevalo pri plačilu izvršilnih stroškov za posamezne udeležence postopka. Kar se tiče predlagateljev, je namreč za vsakega od njih sodno takso v znesku 68,40 EUR odštelo od izvršilnih stroškov, kot jih je odmerilo, in so posledično dolžni plačati nižji znesek izvršilnih stroškov. Pri nasprotnih udeležencih pa je sodno takso upoštevalo v celoti ter jim naložilo v plačilo določen del sodne takse, glede na to, da je pri skupnem znesku izvršilnih stroškov upoštevalo sodno takso, kot se to razbere iz obrazložitve. Ni pojasnilo, zakaj je glede sodne takse udeležence postopka obravnavalo različno. Predlagateljem je vrnilo celotno sodno takso, nasprotnim udeležencem pa jo je naložilo v plačilo glede na njihove deleže. Nadalje naj bi sodišče navedlo, da je bil pristop pooblaščenke predlagateljic na naroku dne 5. 6. 2017 (prva javna dražba) potreben in da brez tega predlagatelji ne bi mogli uveljavljati svojega zahtevka. S tem se pritožba ne strinja, sploh pa meni, da sklep v tem delu ni ustrezno obrazložen. Sodišče je priznalo stroške vloge z dne 9. 3. 2018, ki je sicer naslovljena izračun terjatev - izvršilnih stroškov, vendar pa ta vloga po mnenju nasprotnih udeležencev ni vloga, ki bi bila potrebna za izvršbo, oziroma da bi jo sodišče priznalo v priglašenem znesku 375 točk, sploh pa ne predstavlja izračuna terjatve v smislu obrazložene vloge. Mnenja so, da skupni izvršilni stroški ne znašajo skupaj 704,99 EUR, saj sodišče ni upoštevalo potrebnosti stroškov, na kar je opozorilo tudi pritožbeno sodišče. Sicer pa 1/10, kolikor znašajo deleži nasprotnih udeležencev, od 704,99 EUR znese 70,50 EUR in ne 71,20 EUR. Prav tako 1/10 od 10,57 EUR znaša 1,06 EUR in ne 1,76 EUR, kot je to izračunalo sodišče, kar pa ima za posledico tudi nižji znesek, ki bo nakazan nasprotnim udeležencem na njihov transakcijski račun. Sicer pa so tudi nasprotni udeleženci plačali določene sodne takse za pritožbo (4 x 63,36 EUR), kar pa sodišče ni upoštevalo, pri čemer ni jasno, zakaj ne. Sodišče ni pri odločanju upoštevalo stroškov pritožbe zoper sklep z dne 3. 4. 2018, ker gre za stroške, ki niso potrebni za uspeh nasprotnih udeležencev v postopku, s čimer se pritožba ne strinja. Pritožba je bila več kot očitno potrebna, zato so upravičeni do povrnitve stroškov pritožbe in sodne takse za pritožbo

3. Predlagateljice so v odgovoru predlagale zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V konkretnem primeru se je postopek za delitev solastnih nepremičnin v skladu 123. členom ZNP1 (na predlog predlagateljic2) nadaljeval s prodajo stvari (nepremičnin) po določbah ZIZ3 o razdelitvi stvari. To pa narekuje tudi uporabo določbe 237. člena ZIZ, ki predvideva, da plačajo (s tem povezane) stroške izvršbe vsi lastniki v sorazmerju z vrednostjo svojih deležev na stvari.

6. Sodišče prve stopnje je upoštevaje 197. člen ZIZ upravičeno upoštevalo celoten znesek izvršilnih stroškov, ki so nastali s prodajo stvari (nepremičnin) po določbah ZIZ, torej vključno s stroškom sodne takse v višini 205,20 EUR. Pritožba v skladu z 8. odstavkom 38. člena ZIZ4 navaja, da bi morale predlagateljice te stroške priglasiti takoj, ko so jim nastali, in da jih zato, ker so jih priglasile šele na naroku za javno dražbo 5. 6. 2017, ni moč upoštevati. Pri tem pa spregleda, da je predmetni postopek, kljub temu da so se v njem uporabljale določbe ZIZ,5 nepravdni postopek, zaradi česar uporaba te določbe v njem ne pride v poštev. Sodna taksa po tar. št. 9511 ZST-16, v skladu s katero bila predlagateljicam naložena sodna taksa za njihov predlog za nadaljevanje postopka s prodajo nepremičnin po ZIZ, je v tarifi poimenovana kot taksa za postopek za cenitev in prodajo stvari. Pri tem ni razvidno, da bi jo sodišče prve stopnje opredelilo kot takso za prodajo na javni dražbi, prav tako pritožba (ki to izpostavlja) ne pojasni, kakšen vpliv naj bi imela okoliščina njenega (ne)točnega poimenovanja v konkretnem primeru na njeno (ne)upoštevanje.7

7. Prav tako ne drži pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje plačilo omenjene takse neupravičeno različno upoštevalo pri posameznih udeležencih postopka in da tega ni pojasnilo. Na 7. in 8. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa je pojasnilo, da je pri poplačilu izvršilnih stroškov (kot so jih (bili) vsi udeleženci skupaj dolžni poravnati) upoštevalo s strani vsake od predlagateljic plačan znesek sodne takse v višini 68,40 EUR (skupaj 205,20 EUR), to pa nato pri višini njihove obveznosti nositi preostali del izvršilnih stroškov.8 Ker nasprotni udeleženci sami sodne takse niso plačali,9 tega stroška v njihovem primeru ni moglo upoštevati. Napačno pa je v tem okviru tudi navajanje, da je sodišče prve stopnje predlagateljicam vrnilo celotno sodno takso. Kaj takega (vračilo zneska sodne takse predlagateljicam) ni razvidno ne iz izreka in ne iz obrazložitve izpodbijanega sklepa.

8. Pritožba izpostavlja, da je sodišče prve stopnje glede stroškov predlagateljic za narok dne 5. 6. 2017 (prva javna dražba) navedlo, da je bil njihov pristop nanj potreben in da v nasprotnem primeru predlagateljice ne bi mogle uveljavljati svojega zahtevka. Utemeljenosti tega argumenta pritožba nasprotuje povsem nekonkretizirano, obenem pa protislovno zatrjuje neobrazloženost sklepa v tem delu. Predlagateljice so vlogo z dne 9. 3. 2018 vložile na podlagi 197. člena ZIZ. Pritožniki pa s svojim splošnim navajanjem o njeni nepotrebnosti in nasprotovanjem višini priznane nagrade v pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje ne vzbudijo nobenega pomisleka.10

9. Zmotno je nadalje pritožbeno navajanje, da bi moralo sodišče prve stopnje pri višini obveznosti iz naslova izvršilnih stroškov, ki naj bi jo vsak od štirih nasprotnih udeležencev nosil v zvezi s tretjo solastno nepremičnino (678/3 k.o. X), upoštevati 1/10 solastninski delež vsakega od njih. Kot je razvidno že iz samega izreka izpodbijanega sklepa (v zvezi s porazdelitvijo kupnine, ki glede vsake od treh nepremičnin odpade na udeležence postopka) in česar pritožba ne izpodbija, so imeli pritožniki 1/10 solastni delež na ostalih dveh parcelah (št. 685/2 in št. 682 k.o. X), medtem ko na uvodoma omenjeni parceli (vsak) 1/6 delež, ki ga je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju njihove obveznosti tudi upravičeno upoštevalo.

10. Stroške, ki so nasprotnim udeležencem nastali z (uspešno) vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 3. 4. 2018, je sodišče prve stopnje iz razloga, ker omenjena pritožba ni prispevala k njihovemu (drugačnemu) končnemu uspehu, ocenilo kot nepotrebne. Pritrditi je potrebno pritožbi, da so ti argumenti sodišča prve stopnje v zvezi s (ne)potrebnostjo omenjenih stroškov napačni, kar pa v ničemer ne spremeni dejstva, da je sama odločitev pravilna. V nepravdnih postopkih je namreč temeljno pravilo, da vsak udeleženec (razen če zakon določa drugače) trpi svoje stroške postopka (prvi odstavek 35. člen ZNP).

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP11 v zvezi s 37. členom ZNP). Zaradi neuspeha s pritožbo nasprotni udeleženci sami trpijo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Tudi predlagateljice same nosijo stroške nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k odločitvi o obravnavani pritožbi (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/86, s kasnejšimi spremembami. 2 Glej sklep z dne 9. 12. 2016. 3 Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/1998, s kasnejšimi spremembami. 4 Ki predvideva, da se mora, če zakon ne določa drugače, povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo. 5 In sicer tistega poglavja, ki vsebuje določbe o razdelitvi stvari (kamor pa 38. člen ZIZ ne sodi). 6 Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008, s kasnejšimi spremembami. 7 Prav tako ni jasno, zakaj bi moralo biti (kot to navaja pritožba), da bi se jo lahko upoštevalo, o tej sodni taksi odločeno s sklepom, s katerim je sodišče odločilo, da se bo vršila prodaja nepremičnin. 8 Gre za znesek 704,99 EUR zmanjšan za 205,20 EUR (torej za 499,79 EUR). 9 Pritožbeno navajanje, da naj bi tudi pritožniki plačali sodne takse za pritožbo (4 x 63,36 EUR), a da to ni bilo upoštevano, ni dovolj jasno (konkretizirano). Pritožba namreč ne pojasni, katero pritožbo ima točno v mislih in kdaj naj bi bili ti stroški s strani nasprotnih udeležencev sploh priglašeni. 10 Kar povsem enako velja za navajanje, da sodišče prve stopnje pri vseh priznanih izvršilnih stroškov ni upoštevalo njihove potrebnosti. 11 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.