Jedro

Izrek sodbe je sam s seboj v nasprotju, v kolikor je v neizpodbijani in zato že pravnomočni III. točki odrejena izdaja posamičnega upravnega akta o višini, odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine, v izpodbijanem delu II. točke izreka pa med drugim sočasno izrečeno, da se invalidska pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Zato je pritožbeno sodišče zaradi odprave navedenega nasprotja spremenilo izpodbijano II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje tako, da je tožnico razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od določenega datuma dalje in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka) spremeni tako, da pravilno glasi: „Tožnico se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 14. 5. 2013 dalje in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine.“

II. Tožnica nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nezakoniti odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 13. 9. 2013 in št. ... z dne 5. 6. 2013 (I. točka izreka). Tožnico je razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 14. 5. 2013 dalje in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine, ki se izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja (II. točka izreka). Hkrati je izreklo, da o višini, odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine odloči tožena stranka s posebno upravno odločbo (III. točka izreka).

2. Zoper del II. točke izreka sodbe se pritožuje tožena stranka. Predlaga spremembo te točke tako, da glasi: „Tožnico se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 14. 5. 2013 dalje in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine.“, oziroma podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ker je tožnica še vedno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, naj bi sodišče odločitev v izpodbijanem delu očitno oprlo na 157. člen ZPIZ-1. Meni, da je odločitev v tem delu preuranjena, ker ni upoštevano, da je bila zahteva za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja v poznejšem predsodnem postopku zavrnjena.

Z njo je hkrati prišlo do absolutne bistvene kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izrek sodbe je sam s seboj v nasprotju, v kolikor je v izpodbijanem delu II. točke izreka izrečeno, da se invalidska pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja, hkrati pa je v neizpodbijani III. točki izreka odrejena izdaja posebnega upravnega akta o višini, odmeri in tudi izplačevanju invalidske pokojnine. V zvezi z zatrjevano kršitvijo se sklicuje na sodno prakso v zadevah opr. št. Psp 527/2014, Psp 639/2014 in Ips 270/2009. 3. Tožnica v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ob preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je na ugotovljeno dejansko stanje v predmetni zadevi, pravilno uporabljen veljavni novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012; v nadaljevanju ZPIZ-2), in ne 157. člen prej veljavnega ZPIZ-1, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba. Predsodni upravni postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja je bil namreč na predlog tožničine osebne zdravnice uveden 28. 2. 2013, ko je že veljal in se uporabljal ZPIZ-2. Izplačevanje pokojnin, izgubo ter ponovno pridobitev pravice do pokojnine ureja II. poglavje četrtega dela ZPIZ-2. Po 1. odstavku 111. člena ZPIZ-2 (podobno kot po 157. členu ZPIZ-1), pa se pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja, kot je razlogovano v izpodbijani sodbi.

6. Vendar pa tožena stranka glede izpodbijanega dela II. točke izreka sodbe utemeljeno uveljavlja procesno kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP).

Izrek sodbe je dejansko sam s seboj v nasprotju, v kolikor je v neizpodbijani in zato že pravnomočni III. točki odrejena izdaja posamičnega upravnega akta o višini, odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine, v izpodbijanem delu II. točke izreka pa med drugim sočasno izrečeno, da se invalidska pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.

Zaradi odprave navedenega nasprotja je pritožbeno sodišče ob uporabi 358. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 351. člena ZPP, izpodbijano II točko izreka sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se v celoti pravilno glasi, kot izhaja iz izreka te sodne odločbe(1).

7. Sicer pa toženkino sklicevanje na nekatere judikate pritožbenega in revizijskega sodišča, za pritožbeno rešitev predmetne zadeve pravno ni relevantno. Mogoče se je strinjati s stališčem pritožbe, da je zaradi javnopravne narave pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, potrebno v sodno socialnem sporu ugotoviti vsa pravno relevantna dejstva. Vendar je bilo navedeno stališče v zadevi Psp 639/2014 zavzeto v povsem drugem kontekstu, saj ni šlo za obravnavanje enake procesne kršitve, kot v predmetni zadevi.

Končno sama po sebi ni odločilna niti pritožbena navedba, da je bila tožničina zahteva za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja v poznejšem predsodnem upravnem postopku zavrnjena. Glede na 1. odstavek 350. člena ZPP namreč pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje preizkuša le v delu, v katerem je izpodbijana s pritožbo. V okoliščinah konkretnega primera je tako neizpodbijani del sodbe s priznano pravico do invalidske pokojnine, že pravnomočen.

8. Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k pritožbeni rešitvi zadeve, je v skladu s 155. členom ZPP potrebno hkrati odločiti, da trpi tožnica sama priglašene stroške pritožbenega postopka.

(1) Na enak način je bila procesna kršitev odpravljena s sodbo opr. št. Psp 527/2014 z dne 10. 2. 2015.