Jedro

Sklenjeno kreditno pogodbo ter aneks k le-tej tožeče stranke kot kreditodajalke in družbe P. d.o.o. kot kreditojemalke, je pritožnik podpisal tudi kot solidarni porok in plačnik, kar ga na podlagi 10. člena te pogodbe ter tudi določbe 1012. člena OZ zavezuje k plačilu zapadle in neplačane obveznosti glavnega dolžnika - kreditojemalca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki v roku 15 od prejema te sodbe povrniti 373,32 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od prvega dne od izteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek v višini 10.036,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2017 dalje do plačila, v roku 15 dni od vročitve sodbe (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Toženi stranki je naložilo tožeči stranki povrniti tudi stroške izvršilnega postopka v višini 156,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2018 dalje do plačila in stroške pravdnega postopka v višini 1.830,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za primer zamude (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper sodbo se tožena stranka (v nadaljevanju tudi toženec) pravočasno pritožuje. Kot pritožbena razloga uvodoma navaja nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je bilo med strankama sporno dejansko in pravno vprašanje, ali je toženec kot solidarni porok in plačnik za dolg glavnega dolžnika zavezan k plačilu dolga po kreditni pogodbi. Navaja, da je v okviru svoje izjave na zaslišanju povedal, da je kreditno pogodbo podpisal misleč, da jo podpisuje kot poslovodja glavnega dolžnika in ne kot solidarni porok. Navaja, da ga banka v fazi pogajanj za odobritev posojila ali kasneje ob sklepanju kreditne pogodbe ni opozorila, da bo posojilo odobreno ob pogoju, da se zaveže kot porok in plačnik. Z domnevnim poroštvom je bil seznanjen šele ob prejemu sklepa o izvršbi. Kreditno pogodbo je podpisal misleč, da jo podpisuje v korist in za breme glavnega dolžnika. V času sklepanja kreditne pogodbe je bil na zdravljenju zaradi hudih posledic nesreče in sposobnost njegovega dojemanja in razumevanja pravnih poslov je bila vsaj močno okrnjena, kar je sodišču pojasnil tekom zaslišanja. Pri podpisovanju kreditne pogodbe so bile po njegovi oceni takšne napake njegove volje, da pogodba v delu, ki se nanaša na poroštvo, ni bila zavestno in brez dvoma sprejeta, kot navaja sodišče v obrazložitvi. Napako volje in zmoto glede vsebine podpisane pogodbe je sodišču predstavil, kar bi sodišče moralo po njegovi oceni raziskati po uradni dolžnosti, še posebej, ker je v razmerju do finančnega upnika v zelo podrejenem položaju. Nosilnega stališča sodišča, da je veljavno sprejel poroštvo, ne more sprejeti, saj resnično ni vedel, kaj podpis pod njegovim imenom in priimkom pomeni v pravnem smislu. Tekom postopka je grajal višino denarne obveznosti. Prijava terjatve v stečaju glavnega dolžnika in priznanje le-te ni dokaz o verodostojnosti terjatve po višini. Tožeča stranka je višino terjatve dokazovala z listino, ki se ni glasila na njegovo ime. Nadalje še navaja, da ga banka ni obvestila, da je priglasila denarno terjatev v stečaju, pa bi ga na podlagi prvega odstavka 1022. člena Obligacijskega zakonika (OZ) morala. Iz tega razloga ni mogel vedeti, da naj bi dolgoval banki, niti ne more sedaj prijaviti svoje terjatve do glavnega dolžnika, saj so roki za prijavo že potekli. S tem mu je banka povzročila škodo, za katero odgovarja. Višjemu sodišču predlaga razveljavitev sodbe, ker ta ni zakonita.

3. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka po pooblaščenki obrazloženo zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in zahteva povrnitev priglašenih stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ob trditveni podlagi pravnih strank, ki jo je v obrazložitvi sodbe tudi v bistvenem povzelo1, in izvedenih dokazih2, v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke ob zaključku, da je toženec s podpisom Pogodbe o kratkoročnem eurskem kreditu št. ... v nadaljevanju kreditna pogodba) z dne 6. 10. 2014 in Aneksa št. 1 k tej pogodbi z dne 29. 4. 2015 nase kot solidarni porok in plačnik prevzel nerazdelno jamstvo za vse dajatvene in storitvene obveznosti glavnega dolžnika (kreditojemalca - ...), ki iz te pogodbe izhajajo.

6. Pritožnik neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je sklenjeno kreditno pogodbo ter aneks k le-tej tožeče stranke kot kreditodajalke in družbe P. i. d.o.o. kot kreditojemalke, katere direktor je bil, podpisal tudi kot solidarni porok in plačnik, kar ga na podlagi 10. člena te pogodbe ter tudi določbe 1012. člena Obligacijskega zakonika (OZ), kot tudi določb 1017. člena in tretjega odstavka 1019. člena OZ zavezuje k plačilu zapadle in neplačane obveznosti glavnega dolžnika - kreditojemalca.

7. Zaključek o tem je sodišče prve stopnje utemeljilo s prepričljivo dokazno oceno izvedenih dokazov, vključno z izpovedbo toženca v dokaznem postopku3, na katero se toženec v pritožbi sklicuje. Izpovedbo toženca v dokaznem postopku je pravilno ocenjevalo v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, torej tudi skupaj še z drugimi, v dokaznem postopku izvedenimi, tudi listinskimi dokazi.

8. Ob pritožbenih navedbah je najprej treba pojasniti, da je sodišče pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka vezano na trditveno podlago pravdnih strank, ki jo v pravdnem postopku v skladu s postopkovnimi pravili, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku (ZPP), pravdni stranki navedeta4. Izpovedba stranke v dokaznem postopku ne predstavlja trditvene podlage pravdne stranke, ampak je le dokaz, s katerim stranka lahko bodisi potrditi bodisi ovrže trditve. Izpoved stranke v dokaznem postopku tako tudi ne nadomešča trditev (navedb) stranke. Toženec v navedbah ni zatrjeval, da po tožeči stranki (banki) v fazi pogajanj za odobritev kredita niti ob sklepanju kreditne pogodbe ni bil opozorjen, da bo posojilo odobreno ob pogoju, da se zaveže kot porok in plačnik, kot tudi ni zatrjeval, da je bil v času sklepanja pogodbe (ta pa je bila po neprerekanih in dokazno podprtih ugotovitvah sodišča prve stopnje sklenjena 6. 10. 2014, aneks pa 29. 4. 2015) na zdravljenju zaradi hudih posledic nesreče in je bila njegova sposobnost dojemanja in razumevanja pravnih poslov zato vsaj močno okrnjena. Ob tem je pojasniti, da se je sodišče prve stopnje v 23. točki obrazložitve sicer ustrezno opredelilo tudi do navedb tožene stranke o opravilni nesposobnosti zaradi zdravljenja posledic po prometni nesreči v C. ..., ki pa so se nanašale na čas 28. 10. 2016, kar je torej več kot dve leti po sklenitvi kreditne pogodbe. Zato so zgoraj navedene trditve v pritožbi nove. Ker toženec v pritožbi tudi ne pojasni, čemu teh navedb ni podal že pred sodiščem prve stopnje, izpovedba stranke pa trditvene podlage ne nadomešča, so v pritožbenem postopku ob določbi prvega odstavka 337. člena ZPP tudi neupoštevne. Pritožnik tudi zmotno meni, da bi moralo sodišče napako volje in zmoto glede vsebine pogodbe, za katero tudi pritožbeno trdi, da jo je pojasnjeval le v svoji izpovedbi, raziskati po uradni dolžnosti. Pogodba je zaradi napake volje, kamor spada tudi bistvena zmota5, izpodbojna6, kar pa mora stranka na ustrezen način v skladu s postopkovnimi in tudi materialnopravnimi pravili7 uveljaviti v postopku, česar pa toženec ni storil. Ob obrazloženem tako pritožba ne more uspešno izpodbiti pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o obstoju poroštvene zaveze toženca za obveznosti glavnega dolžnika iz sklenjene kreditne pogodbe in aneksa.

9. Višino denarne obveznosti in s tem tudi utemeljenost zahtevka po višini je sodišče prve stopnje obrazložilo v točkah od 22 do 30 obrazložitve. Pritožnik razlogov sodišča prve stopnje konkretizirano ne izpodbija, iz obrazložitve pa tudi ne izhaja, da bi višino terjatve sodišče prve stopnje utemeljevalo s prijavo terjatve v stečajnem postopku, kot zmotno izpostavlja pritožba. Sodišče prve stopnje se je ob tem v 21. točki obrazložitve tudi pravilno opredelilo do navedbe toženca, da se listina (prometna kartica) ne glasi na njegovo ime.

10. V 31. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje ob trditvah toženca glede vprašanja prijave terjatve glavnega dolžnika v stečajnem postopku pravilno pojasnilo, da toženec ni zatrjeval morebitne škode, ki bi mu nastala v zvezi s prijavo terjatev v stečajnem postopku (prvi odstavek 1022. člena OZ). S pritožbenimi navedbami o tem pritožnik glede na določbo prvega odstavka 337. člena ZPP v pritožbi nedopustno in zato v pritožbenem postopku neupoštevno širi trditveno podlago.

11. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo. Ob pravilni materialnopravni podlagi, ki jo je navedlo v obrazložitvi sodbe, je tožbenemu zahtevku tožeče stranke utemeljeno v celoti ugodilo. Obrazložene stroškovne odločitve sodišča prve stopnje pritožba v ničemer vsebinsko ne izpodbija. Ker sodišče druge stopnje pri pritožbenem preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni zasledilo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo toženca zaradi neutemeljenosti zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Toženec stroškov pritožbe ni priglasil, tožeči stranki pa bo moral glede na določbo prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 165. člena ZPP povrniti njene potrebne stroške odgovora na pritožbo. Potrebne stroške odgovora na pritožbo predstavljajo skladno z določbo 155. člena ZPP pravilno priglašeni odvetniški stroški za sestavo odgovora na pritožbo v višini 500 točk po tar. št. 21/1. veljavne Odvetniške tarife (OT), materialni stroški v višini 10 točk (tretji odstavek 11. člena OT), kar ob vrednosti točke 0,60 EUR predstavlja skupaj 306,00 EUR, skupaj s priznanim 22 % DDV pa znesek 373,32 EUR. To pa je tudi znesek potrebnih stroškov odgovora na pritožbo, ki jih mora toženec tožeči stranki povrniti v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhaja iz izreka te sodbe8. 1 Primerjaj točke od 1 do 9 obrazložitve izpodbijane sodbe. 2 Primerjaj točko 11 obrazložitve izpodbijane sodbe. 3 Primerjaj točko 17 obrazložitve izpodbijane sodbe. 4 Določba prvega odstavka 7. člena ZPP, določbe 212., 284., 286. in 286.a člena ZPP. 5 Primerjaj 46. člen Obligacijskega zakonika - OZ 6 Primerjaj 94. člen OZ. 7 Primerjaj 95. člen OZ. 8 Primerjaj Načelno pravno mnenje, občna seja VS RS, 13. 12. 2006.