Jedro

Vrednosti spornega predmeta v sporu zaradi pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku, to je za opravljanje vseh osnovnih življenjih potreb, se ne da določiti po prostem preudarku glede na pomen stvari, zato v skladu z 2. odstavkom 25. člena Zakona o odvetniški tarifi znaša 3.500,00 EUR.

Izrek

Pritoži se delno ugodi in se znesek „1.261,98 EUR“ v III. točki izreka sodbe nadomesti z zneskom "743,04 EUR“.

V preostalem se pritožba zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo delno ugodilo zahtevku tako, da je za pokojno zavarovanko A.A., umrlo 16. 4. 2011, priznalo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb v znesku 285,36 EUR na mesec, z vsemi nadaljnjimi uskladitvami od 1. 9. 2009 dalje ter toženi stranki naložil, da dedinjama pokojne zavarovanke A.B. in A.C. izplača zapadle razlike dodatka za čas od 1. 3. 2010 do 16. 4. 2011, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnega zneska razlike do plačila, v 15 dneh (I. točka izreka). Zahtevek za priznanje višjega dodatka za pomoč in postrežbo za čas od 1. 3. 2009 dalje je v II. točki izreka zavrnilo. V III. točki izreka je toženi stranki naložilo, da tožeči povrne stroške v znesku 1.261,98 EUR v 15. dneh, po preteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Zoper odločitev o povračilu stroškov postopka se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka in predlagala, da sodišče druge stopnje sklep o povračilu stroškov spremeni tako, da namesto 1.261,98 EUR nagrade ter povračila stroškov prizna le 640,50 EUR. Navaja, da tožeča stranka ni uspela s pretežnim delom zahtevka. Zahtevala je priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb od 1. 3. 2009 dalje ter odpravo odločb tožene stranke z dne 16. 11. 2009 in 18. 2. 2010. Ker je tožena stranka dokazala, da je bil za pokojno zavarovanko izplačan dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb od 1. 9. 2009 do 1. 3. 2010 in ker je z odločbo z dne 18. 2. 2010 odločila, da se že izplačani višji zneski dodatka do 1. 3. 2010 ne poračunajo, je sodišče razsodilo, da je tožena stranka dolžna izplačati dedinjama razliko za čas od 1. 3. 2010 do vključno 16. 4. 2011, to je do dne smrti A.A.. Višji zahtevek za priznanje pravice za čas od 1. 3. 2009 dalje je sodišče zavrnilo. Glede na celotno obdobje, za katerega je bil postavljen tožbeni zahtevek, je tožeča stranka uspela le s približno z dvema tretjinama zahtevka. Sodišče prve stopnje je tudi nepravilno uporabilo Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/08 in 35/09 - ZOdv-C). V skladu z drugim odstavkom 25. člena ZOdvT bi moralo upoštevati, da je vrednost spornega predmeta 3.500,00 EUR, ker se vrednosti ne da določiti po prostem preudarku. Nepravilno je uporabilo določbe tarife, ki je po drugem odstavku 3. člena ZOdvT sestavni del zakona.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US in 107/10 - Odl. US) o stroških postopka, ki se v postopku v socialnih sporih uporabljajo na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04) ter določb ZOdvT in tarife.

Ob upoštevanju, da je višina nagrade s količnikom 1,0 po tabeli iz 12. člena ZOdvT pri vrednosti predmeta odvetniške storitve do 3500,00 EUR 141,00 EUR, tožena stranka pravilno navaja, da nagrada za postopek na prvi stopnji pred socialnimi sodišči po tarifni številki 3100 znaša 183,30 EUR. Nagrada za narok po tarifni številki 3102 znaša 169,20 EUR. Pravilno tudi opozarja, da nagrada za postopek z rednimi pravnimi sredstvi po tarifni številki 3210 s količnikom nagrade 1,6 znaša 225,60 EUR. Po drugem odstavku 14. člena ZOdvT je odvetnik upravičen do nagrade na vsaki stopnji po 19. členu ZOdvT pa predstavlja postopek pred sodiščem, ki mu je zadeva vrnjena v ponovno odločanje novo stopnjo. Ker se po opombi številka 4 v tretjem delu tarife že nastala nagrada za postopek pred nižjim sodiščem, ki se je z zadevo že ukvarjalo, všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku, je potrebno posebej priznati po razveljavitvi prvostopenjske sodbe le nagrado za narok po tarifni številki 3102 tarife. Skupaj priznana nagrada torej znaša 183,30 EUR za postopek, dvakrat po 169,20 EUR za narok, nagrado za postopek z rednim pravnim sredstvom v znesku 225,60 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v znesku 15,00 EUR, čemur tožena stranka ne ugovarja ter povračilo potnih stroškov pooblaščenki tožnic za prihod na obravnavo v znesku 166,50 EUR, kot je pravilno odmerilo prvostopenjsko sodišče. Skupno nagrado ter povračilo stroškov v znesku 928,80 EUR je potrebno povečati za 20 % DDV, pri čemer je osnova nagrada ter izdatki, kot določa tarifna številka 6007 tarife. Skupni znesek nagrade, povračila izdatkov oziroma stroškov ter DDV-ja znaša 1.114,56 EUR. Sodišče druge stopnje soglaša s trditvijo tožene stranke, da sta tožnici uspeli z zahtevkom v višini dveh tretjin, izračunano nagrado je zato potrebno zmanjšati na znesek 743,04 EUR. V tem obsegu je pritožbi ugodilo in znesek priznane nagrade ter stroškov ustrezno zmanjšalo, v presežku, za znesek 527,94 EUR, pa je zahtevek za povračilo stroškov zavrnilo.