Jedro

Splošno izraženo stališče stranke, da naj bi imelo sodišče zaradi njenih predhodnih postopkov pred tem sodiščem o njej že izoblikovano mnenje, ne daje podlage za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Tudi nezadovoljstvo stranke s predhodnimi postopki, na katerem stranka gradi in utemeljuje svoje nezaupanje v sodišče, ne nudi podlage za obstoj razumno utemeljenega dvoma javnosti v objektivno nepristranskost sojenja.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče na Ptuju je Vrhovnemu sodišču predložilo spis zaradi odločitve o predlogu nasprotne udeleženke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Nasprotna udeleženka navaja, da pred Okrajnim sodiščem na Ptuju ni mogoče zagotoviti nepristranskega sojenja oziroma obstaja dvom v nepristranskost sojenja pred tem sodiščem. Predlog utemeljuje na okoliščini, da so zoper njo pred tem sodiščem potekali že štirje neuspešni postopki za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico brez privolitve, prav tako pa je nasprotna udeleženka udeležena v več odprtih postopkih pred Okrožnim sodiščem na Ptuju. Okrajno sodišče na Ptuju, ki je manjše sodišče, zato ne more nastopati objektivno in nepristransko, ker ima o nasprotni udeleženki že izoblikovano stališče.

2.Predlog ni utemeljen.

3.Delegacija pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je treba razloge zanjo razlagati restriktivno. Gre za procesni institut, ki zagotavlja uresničevanje ustavne pravice do nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave RS. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti, sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko, oziroma če gre za okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost (celega) sodišča.

4.Vrhovno sodišče ocenjuje, da iz predloga ne izhaja nobena okoliščina, ki bi utegnila povzročiti dvom strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in bi lahko ogrozila percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti Okrajnega sodišča na Ptuju kot nosilca sodne funkcije.

5.Nasprotna udeleženka v predlogu (niti pavšalno) ne navaja nobenega očitka, ki bi se kakorkoli nanašal na ravnanje Okrajnega sodišča na Ptuju, v predmetnem postopku ali v preteklosti, ki bi kazal na pristranskost tega sodišča. Le na splošno izraža stališče, da naj bi imelo sodišče, zaradi njenih predhodnih postopkov pred tem sodiščem, o njej že izoblikovano mnenje (kakšno ne pojasni), zaradi česar naj v obravnavanem postopku ne bi moglo nastopati objektivno in nepristransko. Takšni posplošeni pomisleki, pa niso utemeljen razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 67. člena ZPP.

6.Tudi nezadovoljstvo stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča (na kar bi se potencialno lahko nanašala navedba nasprotne udeleženke, da so bili predhodni Pr postopki pred Okrajnim sodiščem na Ptuju vsi neuspešni), ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

7.Objektivna nepristranskost celega sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrajno sodišče na Ptuju. Vrhovno sodišče je zato predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.

-------------------------------

1Postopek Pr 17/2022, Pr 16/2023, Pr 20/2025 in Pr 8/2026.

2Pri čemer sicer ne pove, kako je bilo v njih odločeno.

3Prim. odločbo VS RS I R 5/2026 z dne 4. 2. 2026.