Jedro

Neustrezanje ponudbe razpisni dokumentaciji in zakonu je razlog za izločitev ponudbe iz nadaljnjega obravnavanja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom ponudbo tožnika, za dodelitev prostega radiodifuznega kanala za zvokovno difuzno radijsko postajo na oddajni točki A. 100,8 MHz za pokrivanje območja mesta A., zavrgla in izločila iz nadaljnjega postopka. V obrazložitvi je navedla, da je Komisija za vodenje javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije (v nadaljevanju Komisija), na javnem odpiranju ponudb ugotovila, da ponudba ponudnika vsebuje vse obvezne elemente v skladu z razpisno dokumentacijo, kar izhaja iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb na javni razpis z dne 23. 7. 2004. Po končanem javnem odpiranju ponudb je Komisija preverila, ali vsi dokumenti v ponudbi ustrezajo zahtevam zakona in razpisne dokumentacije. Iz zapisnika z dne 6. 10. 2004 izhaja, da je Komisija pri pregledu ponudbe ugotovila, da ima ponudba pomanjkljivosti, zato ne ustreza zahtevam zakona in razpisne dokumentacije. Ugotovila je, da ponudba ni oštevilčena, kot zahteva razpisna dokumentacija in ni priloženo obvestilo Ministrstva za kulturo ... z dne 23. 7. 2003, o spremembi podatkov v razvid medijev. Ponudnik je sicer navedel, da je zaprosil za prepis Ministrstvo za kulturo, pa ni dobil zahtevanega dokumenta. Komisija meni, da navedeno pojasnilo ni opravičen razlog. Komisija je pozvala ponudnika v skladu s 4. odstavkom 44. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom), da v 8 dneh v zvezi z ugotovitvami Komisije pojasni svojo ponudbo. V pripombah je navedel, da nasprotuje ugotovitvam, da ponudba ne izpolnjuje pogojev razpisne dokumentacije. Komisija je ponovno preverila ugotovljena dejstva, ki izhajajo iz zapisnika in sprejela pripombe ponudnika v zvezi z oštevilčenjem, vztrajala pa pri ugotovitvah glede obvestila Ministrstva za kulturo. Razpisna dokumentacija je bila v točki 3.5.1.9. zelo jasna. Ponudnik mora predložiti odločbo Ministrstva za kulturo RS. Ponudnik ni predložil spremembe, ki se pri Ministrstvu za kulturo RS vodi pod opr. št. ... z dne 23. 7. 2003, ki ga je prejel že v letu 2003, kar pomeni, da morebitna spremenjena praksa, ki se je začela izvajati šele v drugi polovici leta 2004, ne more vplivati na njegovo obvestilo iz leta 2003. Iz navedenih razlogov je ponudba nepopolna. V skladu s 1. odstavkom 39. člena ZEKom se v postopku javnega razpisa ne uporablja določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen določb o izločitvi. V 42. členu ZEKom je določeno, da mora Agencija v razpisni dokumentaciji obrazložiti vse točke Sklepa o uvedbi javnega razpisa in navesti, katera dokazila o izpolnjevanju pogojev morajo biti predložena, da se bo ponudba štela za pravilno. V skladu s 3. odstavkom 43. člena ZEKom se na javnem odpiranju ponudb preveri, ali ponudba vsebuje vse dokumente, ki jih zahteva razpisna dokumentacija, pri čemer se ne preverja verodostojnost in vsebina dokumentov. V skladu s 44. členom ZEKom po končanem javnem odpiranju Komisija najprej ugotovi, ali vsi dokumenti v ponudbi ustrezajo zahtevam zakona in razpisni dokumentaciji. Če ugotovi, da določena ponudba ne ustreza zahtevam zakona ali razpisni dokumentaciji, jo izloči iz nadaljnjega postopka. Preostale ponudbe Komisija oceni v skladu s postavljenimi merili. Ker ponudba tožnika ni ustrezala zahtevam razpisne dokumentacije v točki 3.5.1.9., jo je tožena stranka v skladu z določitvami ZEKom ob subsidirani uporabi 67. člena ZUP, zavrgla in izločila iz nadaljnjega postopka.

Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka nepravilno s sklepom zavrgla njegovo ponudba, saj je bila pravilno označena in pravilno dostavljena. V čem naj bi bila nepravilnost oštevilčenja tožena stranka ni navedla, tako da je njena obrazložitev v tem delu nezadostna. Kar pa zadeva obvestilo Ministrstva za kulturo je nesporno, da je to dejstvo toženi stranki poznano (vsebina spremembe) in da je to dejstvo v spisu. Tožena stranka si v tem oziru - sodeč po obrazložitvi, prizadeva na vsak način tožnika izločiti iz postopka in išče nepomembne formalne neskladnosti. Da gre za nepomembna dejstva, kaže tudi sprememba prakse Ministrstva za kulturo, ki takšnega obvestila ne šteje kot pomembno in upoštevno v zadevnih postopkih. Predlaga odpravo sklepa tožene stranke.

Zastopnik javnega interesa je udeležbo v postopku priglasil. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je Komisija po prejemu pripomb ponovno preverila ugotovljena dejstva, ki izhajajo iz prejšnjega zapisnika in ugotovila, kot izhaja iz popravka zapisnika z dne 8. 12. 2004, da je ponudba tožeče stranke pravilno oštevilčena in to ni bil razlog za izločitev ponudbe iz nadaljnjega postopka. Je pa razpisna dokumentacija v točki 3.5.1.9. zelo jasna, ponudnik mora predložiti odločbo Ministrstva za kulturo. Ponudnik ni predložil spremembe. Glede na to je bila tožena stranka dolžna na podlagi zakona izpeljati postopek skladno z razpisno dokumentacijo in zakoni, ki določajo, da mora ponudnik v celoti pravilno pripraviti svojo ponudbo. Tožena stranka meni, da tožnik ne razume določb ZEKom v zvezi z javnim razpisom in zmotno meni, da so bile pri njegovi izvedbi postopkovne napake. Ponudba tožnika je bila izločena iz postopka v prvem delu tretje faze postopka javnega razpisa. V skladu s 44. členom ZEKom je Komisija ugotovila, da ponudba ni bila popolna in posledično je bila ponudba skladno s 1. odstavkom 44. člena ZEKom izločena iz nadaljnjega postopka.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožnik vložil ponudbo za dodelitev prostega radiodifuznega kanala za zvokovno difuzno radijsko postajo na oddajni točki A. 100,8 MHz, za pokrivanje območja mesta A., na javni razpis za dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, ki je bil uveden s Sklepom o uvedbi javnega razpisa z dne 25. 5. 2004. V postopku preveritve pravilnosti ponudb je Komisija na javnem odpiranju ponudb ugotovila, da ponudba ponudnika vsebuje vse obvezne elemente v skladu z razpisno dokumentacijo, kar izhaja iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 23. 7. 2004 (3. odstavek 43. člena ZEKom). V nadaljevanju postopka pa je Komisija preverila, ali vsi dokumenti v ponudbi ustrezajo zahtevam zakona in razpisne dokumentacije (44. člen ZEKom). V tej fazi postopka Komisija najprej preverja popolnost ponudb, kar pomeni preverbo, ali ponudba v vsebinskem smislu ustreza zahtevam navedenim v razpisni dokumentaciji. Iz zapisnika o vsebinskem pregledu ponudb z dne 6. 10. 2004 izhaja, da je Komisija ugotovila, da ima ponudba tožnika pomanjkljivosti, ker ni oštevilčena in ji ni priloženo obvestilo Ministrstva za kulturo z dne 23. 7. 2003. Po prejetih pripombah s strani tožnika (4. odstavek 44. člena ZEKom), je tožena stranka sprejela pripombe tožnika v zvezi z oštevilčenjem ponudbe, kar izhaja iz popravka zapisnika z dne 8. 12. 2004, kar pomeni, da nepravilno oštevilčenje ni bil razloga za izločitev ponudbe in njeno zavrženje, kar tudi jasno izhaja iz izpodbijanega sklepa, zato so ugovori tožnika v tej smeri nerelevantni.

Razlog tožene stranke, da ponudba ni popolna ter jo je zato potrebno izločiti iz nadaljnjega postopka (44. člen ZEKom), je nepredložitev obvestil Ministrstva za kulturo RS, ki potrjujejo spremembo vpisa v razvid medijev, kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji pod točko 3.5.1.9. Ta določa, da mora ponudnik predložiti odločbo Ministrstva za kulturo RS, ki je lahko kopija ali kopija morebitnih obvestil izdajatelju o vpisu sprememb v razvid medijev. Tožena stranka ugotavlja, da je bila v razvidu medijev vpisana sprememba ter bi tožnik moral predložiti obvestilo št. ... z dne 23. 7. 2003, saj mu ga je Ministrstvo za kulturo tudi poslalo.

Tožnik v tožbi neutemeljeno ugovarja, da je, kar zahteva obvestila Ministrstva za kulturo nesporno, da je dejstvo - sprememba toženi stranki poznano in da je to dejstvo v spisu. Tožene stranka je ponudbo tožnika pravilno izločila v fazi preverjanja popolnosti ponudbe, ker ta ni ustrezala razpisni dokumentaciji v točki 3.5.1.9., ki je zahtevala sporna dokazila. Tudi po mnenju sodišča je razpisna dokumentacija v tej točki jasna, kar pomeni, da v kolikor ponudnik ni predložil zahtevanega obvestila, ponudba ni bila popolna. Nerelevantno je, da je tožena stranka v postopku preverjala stanje v razvidu medijev ter ji je bilo zato dejstvo, ki bi ga drugače izvedela iz obvestila, ki ga je bil dolžan predložiti tožnik v ponudbi, znano, temveč je za preverbo pravilnosti odločitve tožene stranke odločilo le, da tožnik obvestila Ministrstva za kulturo, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, ni predložil. Gre pa za listino katere nepredložitev ima za posledico pravilno ugotovitev tožene stranke, da ponudba tožnika ni bila popolna. Neustrezanje ponudbe razpisni dokumentaciji in zakonu je, razlog za izločitev ponudbe iz nadaljnjega obravnavanja. Nerelevantno je tudi sklicevanje tožnika na spremenjeno prakso Ministrstva za kulturo, ki jo je uvedlo po objavi javnega razpisa, kajti ta spremenjena praksa na pravilnost postopanja tožene stranke in zato na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati. V obravnavani zadevi je torej pravilna odločitev tožene stranke, da je bila ponudba tožnika nepopolna.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi s prehodno določbo 2. odstavka 105. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče je odločilo na seji, kajti ocenilo je, da za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe ni potrebna izvedba kakšnih dokazov ter predlogu tožnika za izvedbo glavne obravnave ni sledilo. Nobena okoliščina namreč ne kaže, da bi bilo v upravnem postopku že izvedene dokaze treba ponavljati ali dopolnjevati, saj po vpogledu v spisno dokumentacija sodišče sodi, da so bili izvedeni vsi relevantni dokazi in da so bili izvedeni pravilno ter, da dokazno oceno, ki jo sprejema tudi sodišče podpirajo. Novih dokazov pa se šele v upravnem sporu tudi ne more predlagati (3. odstavek 14. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00), če stranke ne upravičijo, da jih niso mogle predlagati že v upravnem postopku. Kot izhaja iz tožbe, pa tožnik izvedbe dokazov niti ni predlagal, razen poizvedbe pri Ministrstvu za kulturo, vendar pa to dejstvo, da se je praksa pri Ministrstvu za kulturo spremenila, med strankami ni sporno. Med strankami torej niso sporna dejstva, pač pa njihova pravna ocena.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1 v zvezi s 1. odstavkom 107. člena tega zakona.