Jedro

Za odločitev o prodaji premoženja stečajnega dolžnika ni potrebno, da bi bil sklep o preizkusu terjatev pravnomočen.

Iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP jasno izhaja, da se izpraznitev in izročitev stanovanja oziroma stanovanjske hiše upravitelju stečajnemu dolžniku naloži v roku treh mesecev po prejemu sklepa, ne pa po pravnomočnosti sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) o prodaji v sklepu navedenih nepremičnin dolžnika odločilo, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, izklicna cena se določi v višini 530.000,00 EUR in varščina v višini 53.000,00 EUR, (2.) stečajnemu dolžniku pa je še naložilo, da mora v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazniti nepremičnino in jo izročiti upravitelju.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je bil sklep izdan, ko je še v postopku pritožba proti sklepu o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, kateri je priložil dokaze, da upniki nimajo nobene veljavne terjatve do stečajnega dolžnika. V 2. točki izpodbijanega sklepa pa je sodišče prve stopnje naredilo pravno napako v škodo dolžnika. Zahtevek za izpraznitev nepremičnine in njeno izročitev upravitelju je nezakonit, saj noben sklep ni izvršljiv in dokončan pred datumom pravnomočnosti; ta sklep ni pravnomočen, sodišče pa za izvršitev šteje tri mesece od prejema nepravnomočnega sklepa, namesto od pravnomočnosti sklepa. Izpraznitev stanovanja (in s tem ustvaritev novega brezdomca) v primeru uspešnosti pritožbe zoper sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, bi tudi predstavljala nepopravljivo napako in škodo. Sodišče naj tudi preuči dokaze, da dolg upnikov ne obstaja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Za odločitev o prodaji premoženja stečajnega dolžnika ni potrebno, da bi bil sklep o preizkusu terjatev pravnomočen. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP v drugem odstavku 330. člena določa, da prodaje nobenega premoženja stečajnega dolžnika ni dovoljeno začeti pred pravnomočnostjo sklepa o začetku stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno. Sklep o začetku postopka osebnega stečaja je postal pravnomočen že v letu 2020, po sklepu višjega sodišča Cst 456/2020 z dne 27. 10. 2020, ki ga je tedanji pooblaščenec dolžnika, odvetnik A. A. prejel 29. 10. 2020 (stečajni dolžnik je pooblastilo odpovedal, o čemer je bilo sodišče prve stopnje obveščeno z vlogo z dne 22. 11. 2020, prejeto 24. 11. 2020 – PD 55), tako da niti ta ovira za prodajo premoženja ne obstaja.

5. Iz spisa pa višje sodišče tudi še ugotavlja, da je sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic že postal pravnomočen 4. 2. 2021, saj zoper njega ni bila vložena pritožba. Pritožba dolžnika, na katero se sklicuje v pritožbi, pa je bila pravnomočno zavržena s sklepom z dne 30. 6. 2021, ki je prav tako postal pravnomočen, in sicer 16. 7. 2021. Višje sodišče dolžniku še pojasnjuje, da se pisanja v glavnem postopku dolžniku ne vročajo, razen če tako posebej določa zakon (kot npr. sklep o izpraznitvi stanovanja, ki se prodaja, ki je bil v tem postopku stečajnemu dolžniku osebno vročen), temveč se le objavijo na portalu AJPES (122. in 123. člen ZFPPIPP). Sodišče pa se ob odločanju o sklepu o prodaji ne more in ne sme ukvarjati z obstojem terjatev, to je stvar postopka preizkusa terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic ter sklepa o preizkusu terjatev. Preizkus je tudi pravnomočno končan.

6. V skladu z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP, če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Pravnomočni sklep iz drugega odstavka tega člena je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (tretji odstavek 395. člena ZFPPIPP).

7. Iz zakonskega določila tako jasno izhaja, da se izpraznitev in izročitev stanovanja oziroma stanovanjske hiše upravitelju stečajnemu dolžniku naloži v roku treh mesecev po prejemu sklepa, ne pa po pravnomočnosti sklepa. Sodišče prve stopnje je tako z izdanim sklepom v celoti sledilo zakonskemu določilu, zato je sklep pravilen in ne vsebuje nobene pravne napake v škodo dolžnika, kot zatrjuje dolžnik v pritožbi.

8. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.