31. 1. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Leopolda Ciglarja iz Cankove na seji dne 31. januarja 2002

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v Občini Cankova - Tišina (Uradni list RS, št. 27/95) in Sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v Občini Cankova - Tišina (Uradni list RS, št. 23/96) se zavrne.

Obrazložitev

A.

1.Pobudnik izpodbija v izreku navedena sklepa Občine Cankova - Tišina, s katerima je bila določena višina letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v letih 1995 in 1996 (v nadaljevanju Sklepa). Pobudnik oporeka najprej nazivu izpodbijanih aktov. Po 65. členu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. - v nadaljevanju ZLS) občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili. Ker je bila višina letnih povračil določena s sklepom in ne z odlokom, naj bi bila izpodbijana akta v nasprotju s 65. členom ZLS.

2.Občinski svet po mnenju pobudnika za sprejetje izpodbijanih aktov ni imel pravne podlage v Ustavi in zakonih. Po drugem odstavku 147. člena Ustave lahko lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata Ustava in zakon. Ker zakoni, ki urejajo financiranje javnega sektorja, lokalnim skupnostim ne dajejo pristojnosti za določanje letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje, naj bi bila izpodbijana akta v nasprotju z Ustavo.

3.V 2. členu obeh sklepov je določeno, da povračila zbirajo krajevne skupnosti in da so za njihovo zbiranje oziroma izterjavo odgovorni sveti krajevnih skupnosti. Po ZLS in Statutu Občine Cankova - Tišina krajevne skupnosti za opravljanje takšnih nalog niso bile pristojne, saj niso imele svoje uprave.

Te naloge bi morala opravljati občinska uprava po predpisih o splošnem upravnem postopku. Zato naj bi bile določbe 2. člena sklepov v neskladju z ZLS.

4.Zadnji pobudnikov očitek se nanaša na okoliščino, da v izpodbijanih aktih ni predpisan postopek za zbiranje in izterjavo predpisanih povračil. Krajevna skupnost se je te naloge lotila tako, da je vsem lastnikom traktorjev poslala položnice. Zoper zavezance, ki obveznosti niso poravnali, pa je vložila tožbe pri okrajnem sodišču. Takšen postopek naj ne bi bil pravilen oziroma zakonit, saj naj bi šlo v tem primeru nesporno za upravno zadevo, ki bi se morala reševati v upravnem postopku in ne po sodni poti. Pobudnik je od občinskih organov in organov krajevne skupnosti zahteval, naj mu izdajo upravno odločbo o določitvi višine povračila, vendar ti njegove zahteve niso upoštevali in so zoper njega vložili tožbo pri pristojnem sodišču.

5.Po navedbah pobudnika je njegov pravni interes v tem, da se tudi v njegovi občini v popolnosti uresniči ustavno načelo o pravni državi in da mora biti vsaka odločitev lokalnega organa oprta na zakon in skladna z Ustavo. Ker sam ni spoštoval izpodbijanih aktov, je bila zoper njega vložena tožba. Sodni postopek pa še ni končan, saj je zoper prvostopno sodno odločitev vložil pritožbo, o kateri pa drugostopno sodišče še ni odločilo.

6.Občina Cankova kot nasprotna udeleženka (nastala je z razdelitvijo bivše Občine Cankova - Tišina) na pobudo ni odgovorila.

B.

7.Pobudnik je vložil pobudo dne 19. 1. 2000 zoper predpisa, ki sta določala višino letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v Občini za leti 1995 in 1996. Pobuda je bila torej vložena v času, ko izpodbijana predpisa nista več veljala.

8.Ustavno sodišče v skladu z 21. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) odloča praviloma o ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki še veljajo. Izjema od tega načela je določena v 47. členu ZUstS, po katerem lahko Ustavno sodišče presoja tudi predpise, ki so prenehali veljati ali so bili usklajeni z Ustavo in zakonom med postopkom pred Ustavnim sodiščem, če niso bile odpravljene posledice neustavnosti in nezakonitosti. Poseben primer predstavljajo predpisi, ki nalagajo določene finančne obveznosti za posamezno leto ali sicer urejajo določena vprašanja le za posamezno leto. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-278/97 z dne 15. 3. 2001 (OdlUS X, 46) sprejelo stališče, da bo takšen predpis ob smiselni uporabi 47. člena ZUstS meritorno presojalo tudi po izteku tega leta ne glede na to, ali je bila pobuda vložena že pred iztekom leta ali kasneje, glede na obstoj pravovarstvene potrebe. Pobudnik navaja, da pred pristojnim sodiščem še tečejo postopki za izpolnitev njegovih finančnih obveznosti iz izpodbijanih predpisov. Zato je Ustavno sodišče štelo, da je podana pravovarstvena potreba in da so zato izpolnjeni pogoji iz 47. člena ZUstS.

9.V prvem odstavku 65. člena ZLS so določene vrste aktov, s katerimi občine urejajo zadeve iz svoje pristojnosti, to so: odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Vendar občine v praksi poleg navedenih aktov sprejemajo tudi akte splošne narave z drugačnim nazivom, pri čemer gre najpogosteje za sklepe. Za določitev pravne narave takšnih aktov je pomembna njihova vsebina. Če gre pri tem za akte, ki določajo splošna pravila ravnanja, jih je treba šteti za predpise oziroma splošne akte, ne glede na morda neustrezno izbran naziv. Izpodbijana akta urejata vprašanja, ki so nesporno predmet urejanja s predpisi, zato bi morala biti sprejeta v obliki odloka. Vendar neustrezna izbira naziva izpodbijanih aktov (ki sta bila sicer sprejeta po postopku za sprejemanje občinskih odlokov) ni mogla vplivati na pravice in pravne interese pobudnika, zato navedena pomanjkljivost ni takšne narave, da bi bila izpodbijana sklepa zato v neskladju z Ustavo in zakonom.

10.Pobudnikove trditve, da Občinski svet Občine Cankova - Tišina za izdajo izpodbijanih aktov ni imel opore v Ustavi in zakonu, niso utemeljene. V glavi izpodbijanih aktov je navedeno, da sta bila izdana na podlagi 1. člena Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I - v nadaljevanju UZIU) in 40. člena tedaj veljavnega Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81 in nasl. - v nadaljevanju ZCes). Po 4. točki prvega odstavka 38. člena ZCes se sredstva za graditev cest zagotavljajo tudi z letnimi povračili za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila. Za določitev višine in načina plačevanja navedenega povračila za traktorje in njihova priklopna vozila so bile po 40. členu ZCes pooblaščene skupščine občinskih skupnosti za ceste. Samoupravne interesne skupnosti (med njimi tudi občinske skupnosti za ceste) so prenehale obstajati na podlagi Ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k Ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 32/89). Po četrtem odstavku 12. člena navedenega ustavnega zakona je bilo opravljanje nalog teh samoupravnih skupnosti na ravni občine preneseno na izvršne svete občinskih skupščin (te naloge so po reorganizaciji lokalne samouprave prešle na občinske svete).

ZCes je na podlagi 1. člena UZIU ostal v veljavi tudi po razglasitvi Ustave in je veljal do uveljavitve Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 - ZJC). Iz navedenega sledi, da je bil Občinski svet Občine Cankova - Tišina po takrat veljavnem ZCes in UZIU pristojen za sprejetje izpodbijanih aktov o uvedbi povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje in da sta imela podlago ves čas njune veljavnosti. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo.

11.Izpodbijana sklepa podrobneje ne določata načina obračunavanja in plačevanja predpisane obveznosti. V drugem odstavku 3. člena je na splošno določeno, da je vsak lastnik traktorja v skladu z zakonom dolžan plačati predpisano povračilo; če ga ne plača v določenem roku, se obveznost izterja po veljavnih predpisih. Pobudnik te okvirne določbe sicer ne izpodbija, nasprotuje pa načinu, po katerem je krajevna skupnost izvedla ta postopek (pobudnika je tožila, namesto da bi o njegovi obveznosti odločila z upravno odločbo po upravnem postopku). Po 21. členu ZUstS odloča Ustavno sodišče o ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov. V okviru postopka, začetega s pobudo, pa ne more ocenjevati pravilnosti oziroma zakonitosti ravnanj državnih in drugih organov pri izvajanju predpisov. Zato se Ustavno sodišče v obravnavo navedenega očitka pobudnika ni spuščalo.

12.Pobudnik izpodbija tudi ureditev, da sredstva povračil zbirajo krajevne skupnosti (2. člen obeh sklepov). Odločitev o navedenem vprašanju ne bi mogla vplivati na pravice in pravne interese pobudnika oziroma se njegov pravni položaj s predlagano odločitvijo ne bi v ničemer spremenil, zato se Ustavno sodišče v presojo tega vprašanja ni spuščalo.

C.

13.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnica in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednice: dr. Janez Čebulj