Jedro

Nepremičnine se vračajo v obsegu, torej v izmerah, ki so jih podržavljene parcele imele v času podržavljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da je Kmetijska zadruga A. z.o.o. dolžna v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe izročiti v last in posest nepremičnine v skupni izmeri 889 m2 v k.o. … in sicer del parcele 645/6 v idealnem deležu 190/569-tin, parcelo št. 654/7 v celoti, del parcele 654/8 v idealnem deležu 150/201-tin in del parcele št. 671/30 v idealnem deležu do 96/1002-tin članom bivše Agrarne skupnosti B. v deležih, kot so navedeni v 1a. točki izreka izpodbijane odločbe. Nepremičnine v skupni izmeri 3720 m2, to je del parcele št. 67/26 k.o. … v idealnem deležu do 3720/4220-tin, je dolžna izročiti v last in posest članom bivše Agrarne skupnosti B. v deležih, kot so navedeni v točki 1b. izreka izpodbijane odločbe.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je dolžan izročiti v 15 dneh po pravnomočnosti te odločbe v last in posest nepremičnine v skupni izmeri 7247 m2 in sicer del parcele št. 2204/8 v idealnem deležu 819/962-tin, del parcele 2204/7 v idealnem deležu 634/967-tin, del parcele 2204/6 v idealnem deležu 1027/1688-tin, del parcele št. 2204/5 v idealnem deležu 456/902-tin, del parcele št. 2204/4 v idealnem deležu 1112/3196-tin, vse k.o. … in del parcele št. 70/1 k.o. … v idealnem deležu 480/37008-tin članom bivše agrarne skupnosti, kot so navedeni v točki 2a. izreka izpodbijane odločbe. Nepremičnine v skupni izmeri 507 m2, to je del parcele št. 654/2 v idealnem deležu 99/230-tin in del parcele 654/3 v idealnem deležu 48/277-tin, obe k.o. … v skupni izmeri 507 m2 je dolžan vrniti v last in posest članom bivše agrarne skupnosti, kot je navedeno v točki 2b. izreka izpodbijane odločbe.

Po pravnomočnosti odločbe izvede Okrajno sodišče v Mariboru po uradni dolžnosti spremembo zemljiškoknjižnega stanja (točka 3 izreka izpodbijane odločbe). Za nepremičnine, katerih vračilo v naravi ni mogoče, in so navedene v 4. točki izreka, lahko člani Agrarne skupnosti B. po pravnomočno končanem postopku denacionalizacije vodenem pri upravni enoti, uveljavljajo odškodnino po splošnih odškodninskih predpisih pred pristojnim sodiščem.

Tožnik je zoper to odločbo vložil pritožbo, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa jo je z odločbo št. 490-19/2013/7 z dne 26. 2. 2014 kot neutemeljeno zavrnilo.

Iz obrazložitve zgoraj navedenih odločb izhaja, da so bile predmetne nepremičnine podržavljene članom bivše agrarne skupnosti na podlagi odločbe Okrajnega ljudskega odbora na Ptuju, št. 2954/48-48 z dne 28. 8. 1948 in dopolnilne odločbe št. 2954/76 z dne 3. 11. 1948. V času podržavljenja je parcela št. 654 k.o. …, merila 13.380 m2, sedaj podržavljena parcela pa predstavlja parcelo št. 654/1 v izmeri 12.344 m2, del parcele št. 654/6 v izmeri 190 m2, parcelo št. 654/7 v izmeri 653 m2, del parcele št. 654/8 v izmeri 150 m2, del parcele št. 671/30 v izmeri 96 m2, del parcele št. 654/2 v izmeri 99 m2 in del parcele št. 654/3 v izmeri 48 m2. Parcela št. 654/1 je bila že vrnjena z delno odločbo z dne 3. 4. 2003, v ostalem pa je podržavljena parcela št. 654 k.o. … vrnjena z izpodbijano odločbo.

Prvostopni organ je upošteval, da je nekdanja parcela 654 k.o. … v času podržavljenja merila 13.380 m2, in je bila vrnjena v celoti. Predmet vračanja je premoženje, ki ga je nekdanja agrarna skupnost imela v času podržavljenja. Tudi če se je po podržavljenju spreminjala izmera parcele, ki je bila predmet podržavljenja, se nepremičnine vračajo v obsegu, torej v izmerah, ki so bile predmet podržavljenja in so jih podržavljene parcele imele v času podržavljenja. Izmera parcel v času podržavljenja se dokazuje s potrdilom o zemljiškokatastrskih podatkih v času podržavljenja, ki ga izda pristojni geodetski organ, ki vodi zemljiški kataster. Katastrski podatki navedeni v zemljiški knjigi so podatki, ki jih geodetska uprava zgolj v vednost pošilja sodišču, ki vodi zemljiško knjigo. To pomeni, da je geodetska uprava tisti organ, ki posreduje podatke o parcelah med drugim tudi podatke o izmerah parcel v času podržavljenja.

Tožeča stranka v vloženi tožbi predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek. Zatrjuje, da je nepravilna delitev deležev na zemljiščih Agrarne skupnosti B. na levi strani reke Drave, saj delež ni pravilen, v odločbi pa so navedene tudi neupravičene osebe. Delitev na levi strani reke Drave bi morala biti v enakih deležih, kot je bila v postopku za zemljišča na desnem bregu reke Drave. Korenine problema izvirajo iz preteklosti, ker so imeli predniki na Vurberški strani posest razdeljeno drugače, kot so imeli urejeno lastniško stanje v zemljiški knjigi. Zato tudi upoštevajoč delno odločbo iz leta 2003 prihaja do razlik pri posameznih upravičencih. Pri tem je prišlo do nepravilnosti pri upravičencu C.C., ki je zemljišče prodal trem kupcem, v razmerju D.D. - E.E. ter F.F.. Po mnenju tožeče stranke odločbe Upravne enote Maribor z dne 31. 8. 2005 in dne 7. 1. 2006 povzročajo v določenih vsebinskih delih nove krivice, saj je pet članov, ki so mislili, da bodo dobili zemljo vrnjeno ostalo praznih rok. Kljub poskusom, da bi navedeno težavo rešili do tega ni prišlo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne iz v odločbi navedenih razlogov.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS). Ta zakon ureja ponovno vzpostavitev in organiziranje agrarnih skupnosti ter vračanje premoženja in pravic, ki so bile agrarni skupnosti odvzete po Zakonu o agrarnih skupnostih, Zakonu o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti in drugih predpisih izdanih po 15. 5. 1945 (prvi odstavek 1. člena ZPVAS). Za premoženje in pravice agrarnih skupnosti štejejo premoženjske koristi, ki so bile agrarnim skupnostim odvzete po predpisih iz prvega odstavka 1. člena in sicer: lastninska pravica, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana na agrarno skupnost in njene člane z navedbo lastninskih deležev članov po imenih, hišnih številkah in podobno kot solastnina članov agrarne skupnosti; lastninska pravica, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana na agrarno skupnost brez navedbe lastninskih deležev članov kot skupna lastnina članov agrarne skupnosti, podrobneje urejena v pravilih agrarne skupnosti in pravica do paše, do nabiranja stelje, dračja, sečnje lesa, pravica do napajanja živine in druge tem podobne služnostne pravice na tuji stvari (tretji odstavek 1. člena ZPVAS).

Agrarna skupnost je skupnost fizičnih in pravnih oseb na podlagi pogodbe, ki imajo skupne pravice, dolžnosti in obveznosti določene z zakonom in pravili agrarne skupnosti (2. člen ZPVAS). Pravico do ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti imajo vsi nekdanji člani ali njihovi dediči ali pravni nasledniki, na katere je bila premoženjska pravica iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona prenesena, če so državljani Republike Slovenije ali če so domače pravne osebe (prvi odstavek 4. člena ZPVAS).

Članom agrarnih skupnosti, organiziranih po tem zakonu, se na njihovo zahtevo vrnejo premoženjske pravice, ki so bile njim oziroma njihovim pravnim prednikom odvzete po predpisih iz 1. člena tega zakona (prvi odstavek 8. člena ZPVAS). Član agrarne skupnosti lahko po tem zakonu uveljavlja le tisti obseg premoženjskih pravic, ki jih je imel sam oziroma njegov pravni prednik ob podržavljenju. Premoženjske pravice se vrnejo fizični osebi, kateri so bile odvzete, oziroma pravni osebi, kateri so bile odvzete, oziroma njeni pravni naslednici. Če je prejšnji imetnik premoženjske pravice fizična oseba že mrtev ali razglašen za mrtvega se po tem zakonu vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zanje dedovanje izvede po Zakonu o dedovanju. Pri tem lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini (drugi odstavek 8. člena ZPVAS). Za stvarne in pravne ovire za vračanje premoženja se smiselno uporabljajo določbe od 16. do 33. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) in predpisov, ki urejajo režime gospodarjenja z nepremičninami, ki so predmet vračila po tem zakonu (tretji odstavek 8. člena ZPVAS). Postopek za vrnitev premoženja članom agrarnih skupnosti se začne na zahtevo kateregakoli člana (9. člen ZPVAS). Na podlagi pravnomočne odločbe o vračanju premoženjskih pravic po tem zakonu se te pravice na nepremičninah vpišejo v zemljiško knjigo (12. člen ZPVAS).

Sodišče ugotavlja, da so bila zgoraj navedena določila pri izdaji izpodbijane odločbe pravilno uporabljena, tožnik pa s tožbenimi navedbami ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve. Z izpodbijano odločbo so bile vrnjene v odločbi navedene nepremičnine, ki so bile podržavljene z odločbo Okrajnega ljudskega odbora na Ptuju, št. 2954/48-48 z dne 28. 8. 1948 in dopolnilno odločbo št. 2954/76 z dne 3. 11. 1948. Kot je tožniku pojasnil že drugostopni organ, se nepremičnine vračajo v obsegu, torej v izmerah, ki so bile predmet podržavljenja in so jih podržavljene parcele imele v času podržavljenja. Izmera parcel v času podržavljenja se dokazuje s potrdilom o zemljiškokatastrskih podatkih v času podržavljenja. Te podatke pa sta upravna organa pri svoji odločitvi pravilno upoštevala. Sicer pa lahko član agrarne skupnosti uveljavlja le tisti obseg premoženjskih pravic, ki jih je imel sam oziroma njegov pravni prednik ob podržavljenju, zato so navedbe tožeče stranke glede premoženja ostalih nekdanjih članov agrarne skupnosti neupoštevne.

Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.