Jedro

Pooblastilo, s katerim direktor pooblasti delavca oz. delavko za vodenje disciplinskega postopka, mora biti nedvoumno ter se mora pooblaščeni delavec zavedati, da samostojno vodi disciplinski postopek zoper delavca in da samostojno odloča o njegovi disciplinski odgovornosti. V predmetni zadevi je pooblaščena delavka pred sodiščem izpovedala, da je o vsem odločal direktor in očitno ni štela, da je ona pooblaščena za izvedbo disciplinske obravnave in samostojni izrek disciplinskega ukrepa delavcu, poleg tega pa je mogoče pooblastilo iz zahteve za uvedbo disciplinskega postopka razumeti le tako, da je bila pooblaščena za izvedbo predhodnega postopka, ne pa za izvedbo disciplinske obravnave in izrek disciplinske sankcije. Disciplinski postopek je torej vodila nepooblaščena oseba, zato je delavcu nezakonito prenehalo delovno razmerje.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče razveljavilo disciplinska sklepa tožene stranke z dne 20.10.1993 in z dne 24.12.1993, s katerima je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Hkrati je ugotovilo, da v posledici navedenih sklepov tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo in še traja ter tožnici za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova nadomestila plače dosodilo 2.369.122,22 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih mesečnih zneskov nadomestil dalje do plačila in s plačilom davka in prispevkov na gornje zneske ter toženi stranki naložilo, da tožnici povrne 117.553,00 SIT stroškov postopka. Tožničin zahtevek za razveljavitev sklepov o suspenzov z dne 6.9.1993 in 28.9.1993 pa je sodišče kot neutemeljen zavrnilo. Ugoditveni del svoje sodbe je utemeljevalo s tem, da tožnici na prvi stopnji disciplinskega ukrepa ni izrekla ustrezna pooblaščena in pristojna oseba.

Zoper ugoditveni del gornje sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem zatrjuje, da je bila T.E. na podlagi pooblastila direktorja gotovo pristojna za izrek spornega disciplinskega ukrepa na prvi stopnji in je imela tudi ustrezno višješolsko izobrazbo, tako da ji je bilo takšno pooblastilo za vodenje disciplinskega postopka lahko dano. Tudi če je tožena stranka v disciplinskem postopku zagrešila določene pomanjkljivosti, sporna sklepa iz tega razloga nista bila nezakonita. Zato bi ju moralo sodišče preizkusiti tudi po vsebini.

Pritožba ni utemeljena.

Ker je bilo v tem primeru vprašljivo le posamično pooblastilo direktorja tožene stranke T. E., takratni komercialni direktorici tožene stranke, za vodenje predhodnega ali disciplinskega postopka zoper tožnico, izobrazba E. za veljavnost pooblastila niti ni bila bistvena. Najmanj višje šolska izobrazba se je v skladu z 2. odst. 5. člena takratne Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG - Ur.

l. RS, št. 39/93) zahtevala le pri pooblastilu za odločanje o vseh pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev. Pač pa pritožbeno sodišče soglaša, da ob nejasnem zapisu pooblastila v zahtevku za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico z dne 6.9.1993 (pooblastilo "za izvedbo predhodnega postopka kot vodja postopka"), tožena stranka ni izkazala, da bi bilo T. E. dejansko dano pooblastilo za samostojno in neodvisno odločanje v disciplinskem postopku oz. o disciplinski odgovornosti tožnice v smislu določb 10. in 11. člena Pravilnika o odgovornosti za kršitve delovnih obveznosti in delovne discipline tožene stranke.

Sama pooblaščenka je pred sodiščem kot priča izpovedala, da je o vsem odločal direktor in očitno ni štela, da je ona pooblaščena za izvedbo disciplinske obravnave in samostojni izrek disciplinskega ukrepa tožnici. Ob takih ugotovitvah je mogoče pooblastilo iz zahteve za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico razlagati le v tem smislu, da je bila E. pooblaščena kvečjemu za izvedbo predhodnega postopka, ne pa za izvedbo disciplinske obravnave in izrek spornega disciplinskega ukrepa, oz. za izdajo spornega prvostopnega disciplinskega sklepa z dne 20.10.1993. Ob sicer že itak vprašljivi možnosti pooblastitve drugega delavca v manjšem podjetju za izvedbo disciplinskega postopka glede disciplinske kršitve, za katero se izreka ukrep prenehanja delovnega razmerja bi moralo biti pooblastilo E. povsem nedvoumno in bi se morala pooblaščenka na podlagi takega pooblastila nedvoumno zavedati, da samostojno vodi disciplinski postopek zoper tožnico in da samostojno odloča o njeni disciplinski odgovornosti ter izreku ukrepa. Ker takšno pooblastilo ni bilo izkazano, je sporni prvostopni disciplinski sklep izdala nepristojna delavka in zato le-ta ni mogel imeti nobenih relevantnih učinkov.

Takšnega v bistvu neobstoječega sklepa tudi v nadaljnjem postopku pri toženi stranki in pred sodiščem ni bilo mogoče sanirati in zato tudi ne po vsebini preizkušati.

0Ker v pritožbi navajani pritožbeni razlogi niso bili podani in ker pritožbeno sodišče v postopku na prvi stopnji pri izdaji izpodbijane sodbe tudi sicer ni zasledilo drugih napak, na katere mora ob obravnavi pritožbe paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in kot pravilno in zakonito potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.