Jedro

Za nastalo poškodbo je odgovoren tožnik sam, ker je na hiter in neustrezen način (z eno roko) potegnil paleto s kupa na tla. Dolžnik ni dokazal, da bi bila paleta mokra in da bi bila težka več kot 15 kg.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je dolžna tožena stranka plačati 24.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 3. 2011 dalje, in tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške v znesku 32,40 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico. Do nesreče pri delu je prišlo tako, da si je tožnik pri potegu palete z vrha kupa palet hudo poškodoval desno ramo (strgala se mu je tetiva – rotatorna mišica). Če bi šlo za majhno težo, ne bi moglo priti do take poškodbe. Delovni proces je potekal tako, kot ga je opisal tožnik na zaslišanju. Zgrabiti je moral paleto z vrha palet, ki so se nahajale na kupu v višini 1,7 m, tako, da je padla na tla zraven njega. Tak način je bil ustaljen, tožnik ga je opravljal več let, kritičnega dne pa so bile palete še mokre. Zaslišane priče so govorile v korist tožene stranke, ker so še vedno zaposlene pri toženi stranki. Očitek, da bi palete lahko dvigovali z viličarjem, je neutemeljen, saj so nadrejeni zahtevali tak način dela zaradi večjega izkoristka delovnega časa. Tudi če so bile palete zložene le do višine ramen, je bilo jemanje palet s kupa nevarno opravilo, gre za nevarno in težko delo, tožena stranka pa bi delo morala organizirati drugače. 3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Sodba zavzame stališče, da ni podana niti objektivna niti krivdna odgovornost (bivšega) delodajalca tožnika (zavarovanca tožene stranke) in da je za nastalo poškodbo rame tožnik odgovoren sam, ker je na hiter in neustrezen način (z eno roko) potegnil paleto s kupa na tla.

5. Ugotovitve sodbe, na katerih temelji zavzeto stališče so: - da si je tožnik 12. 11. 2008 poškodoval desno ramo na delu za delodajalca K. d.d., ki je imel zavarovano odgovornost pri toženi stranki (v nadaljevanju zavarovanec tožene stranke), - da je moral tožnik pri svojem delu s kupa potegniti paleto dolžine in širine 1,2 m x 1 m ter višine 30 mm, v vsakem konkretnem primeru za vsakega delavca naloženo do višine njegovih ramen, - da je bilo treba palete razlagati z obema rokama, da je šlo za lažje, dvoročno, enostavno delo, ki so ga opravljale tudi ženske, - da je bilo na paleto (na tleh) treba zložiti kartonske škatle, v katerih so bili pakirani izdelki iz kamene volne, - da paleta ni bila težja od 15 kg, - da paleta ni bila mokra, - da ni bilo potrebe po sodelovanju viličarja pri prelaganju palet na tla.

6. Ob (skopo) ponujeni trditveni podlagi tožbe in na podlagi izvedenega dokaznega postopka, je sodišče prve stopnje imelo zadostno podlago za zaključek, da zavarovancu tožene stranke ni mogoče pripisati niti objektivne niti krivdne odgovornosti. Materialnopravno pravilno (149. člen Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ, 131. člen OZ, 965. člen OZ) je zato odločilo, da tožnik ni upravičen do odškodnine.

7. Pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka pritožba ne uveljavlja konkretizirano, kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pa ni bilo.

8. Razlogi sodbe (11. točka obrazložitve), da delo, ki ga je opravljal tožnik, ni predstavljalo povečane stopnje nevarnosti za okolico oziroma delavce, da ni šlo za nevarno delo, kot je trdil tožnik, so zadostni in pravilni in ne terjajo dopolnitve. Za pritožbene trditve, da gre za nevarno in težko delo, izveden dokazni postopek ne nudi podlage.

9. Pritožnik sam navaja, da je paleto potegnil z vrha palet, kar potrjuje pravilnost zaključka sodbe, da je do poškodbe rame prišlo zaradi neustreznega giba. Pravilno ravnanje, kot so ga opisale v postopku zaslišane priče, bi bilo, da bi palete jemal z obema rokama. V dokaznem postopku zaslišane priče niso potrdile tožnikovih trditev, pri katerih vztraja v pritožbi, da je palete moral jemat s kupa visokega 1,7 m, tako, da je paleto potegnil, da je padla na tla, in da so bile (ob škodnem dogodku) palete mokre. Zaslišanim pričam ni mogoče odreči verodostojnosti, kot se zavzema pritožnik, le zato, ker so (še vedno) zaposlene pri zavarovancu tožene stranke. Drugih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v njihovo verodostojnost pa pritožba ne izpostavlja. Po ugotovitvi sodbe ni bilo potrebe po sodelovanju viličarja, s čimer je sicer tožnik utemeljeval krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke. Nerazumljivo je zato, na kaj meri pritožba z navedbo: „očitek, da bi lahko palete dvigovali z viličarjem je neutemeljen...“

10. Tožnik ni dokazal, da bi bila paleta težja od 15 kg in da je bila mokra. Življenjsko logična je razlaga sodbe, ki sledi pojasnilu prič, da se mokrih palet ne more uporabljati, ker se nanje zlagajo kartonske škatle, ki bi mokroto s palet posrkale vase in posledično uničile izdelke, zložene v kartonske škatle, kar bi pomenilo reklamacijo takega izdelka. Tožnik ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje, niti v pritožbi pojasnil, zakaj naj bi, kot je trdil, bile na dan škodnega dogodka palete mokre.

11. Dvoma v pravilnost ugotovitve, da ni šlo za palete, ki bi bile težje od 15 kg, ne vzbuja pritožbena trditev, da do take poškodbe ne bi moglo priti, če bi šlo za majhno težo. Na kakšen način je lahko prišlo do poškodbe, bi lahko odgovoril le izvedenec medicinske stroke, ki pa ga tožnik v ta namen ni niti predlagal, opustitve izvedbe tega dokaza pa tudi ne uveljavlja kot bistvene kršitve. Sicer pa je povsem razumna razlaga sodbe, da je lahko do poškodbe rame prišlo, ker je na hiter in neustrezen način (z eno roko) potegnil paleto s kupa na tla.

12. Po povedanem se izkaže, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, in ker ni procesnih in materialnih razlogov, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičen (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi pritožbenih stroškov je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.