Jedro

Glede kmetijskega zemljišča se pri odločanju o tem, ali je oseba upravičena do brezplačne pravne pomoči, ne upošteva vrednost kmetijskega zemljišča, pač pa dohodek iz kmetijske dejavnosti, torej katastrski dohodek.

Izrek

1. Tožbi se ugodi. Odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1722/2010 z dne 13.12.2010, št. Bpp 1726/2010 z dne 13.12.2010 in št. Bpp 1727/2010 z dne 13.12.2010 se odpravijo in se zadeve vrnejo pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč v ponoven postopek.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 350,00 € (tristo petdeset eurov) v roku 15 dni, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z odločbo št. Bpp 1722/2010 z dne 13.12.2010 je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje po odvetniku v zadevi, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. I Kpr 49532/2010. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je tožnik samska oseba brez zaposlitve in ne prejema denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, prejema pa nadomestilo iz invalidskega zavarovanja od ZPIZ v višini 244,04 € mesečno, kar je njegov edini dohodek. Razen tega je tožnik lastnik nepremičnega premoženja s parcelnimi št. 601/1, 606/1, 609 in 610/1, pripisanega pri vložku št. ... k.o. ..., katerega vrednost po sklepu Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici z dne 26.8.2010, znaša 43.500,00 €. Vrednost tega premoženja torej presega zakonsko določen znesek iz 23. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV, Uradni list RS, št. 54/1992 s spremembami), ki znaša 13.771,20 €. Glede na to in glede na določila 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami) je organ za brezplačno pravno pomoč zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz istega razloga je organ za brezplačno pravno pomoč z odločbo št. Bpp 1726/2010 z dne 13.12.2010 zavrnil tudi tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu zastopanja po odvetniku v pravdni zadevi št. P 401/2010, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju ter z odločbo št. Bpp 1727/2010 z dne 13.12.2010 tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu zastopanja po odvetniku v zadevi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod št. I Kr 62957/2010. Tožnik s tožbo izpodbija vse tri zgoraj navedene odločbe in navaja, da so v izpodbijanih odločbah navedene nepremičnine še samo formalno njegova last, saj so predmet izvršbe v izvršilnem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici v zadevi št. In 132/2007 in bodo skoraj zagotovo prodane na drugi dražbi. Predlaga, da sodišče izpodbijane odločbe odpravi zahteva pa tudi povrnitev stroškov upravnega spora. Predlaga tudi, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za zavrnitev tožbe. Sklicuje se na določila ZBPP in ZSV ter Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 68/2001), ki v 5. členu določa, da je premoženje po tem pravilniku vse premično in nepremično premoženje upravičenca, s katerim upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve premoženja po vložitvi vloge pa na dan pridobitve, razen premoženja, ki se po drugem odstavku 23. člena ZSV ne upošteva. Ker je organ za brezplačno pravno pomoč po vpogledu v zemljiško knjigo ugotovil, da je tožnik še vedno lastnik zgoraj navedenih nepremičnin in torej z njimi lahko razpolaga, je ob upoštevanju v izvršilnem postopku ugotovljene vrednosti nepremičnine odločil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožba je utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). ZSV v 22. členu določa, da se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje enkrat letno, trenutno pa znaša 229,52 € (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1.7.2010 – Uradni list RS, št. 56/2010, v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS - Uradni list RS, št. 114/2006). Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30 in prvega odstavka 30.a člena ZSV (14. člen ZBPP). Iz določila 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP izhaja, da se ne glede na druge določbe tega zakona brezplačne pravne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.771,20 €.

Organ za brezplačno pravno pomoč je v izpodbijanih odločbah svojo odločitev oprl na v izvršilnem postopku ocenjeno vrednost zemljišč s parcelnimi št. 601/1, 606/1, 609 in 610/1, vse vpisane pri vložku št. ..., k.o. ..., katerih lastnik je po podatkih zemljiške knjige tožnik. Sodišče ugotavlja, da iz podatkov predloženih spisov izhaja, da so nekatera od teh zemljišč v celoti ali delno kmetijska zemljišča, tožniku pa je odmerjen tudi katastrski dohodek.

Člen 30 ZSV določa, da se dohodek iz dejavnosti, iz katerih je davčni zavezanec po predpisih o dohodnini dolžan plačevati davek od dohodkov iz dejavnosti, pri ugotavljanju lastnega dohodka šteje v skladu z metodologijo o upoštevanju dohodka iz dejavnosti. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se po 30.a členu ZSV v lastni dohodek šteje v skladu z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrom, pristojnim za finance. Pristojni minister je to storil s Pravilnikom o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v postopku za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 39/2007), ki v 2. členu določa, da se v letni dohodek iz kmetijske dejavnosti šteje dohodek iz kmetijske dejavnosti, ki se všteva v davčno osnovo v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. Zakon o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2, Uradni list RS, št. 117/2006) v 69. členu določa, da se za dohodek iz osnovne kmetijske in in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu (prvi odstavek). Šteje se, da v okviru kmečkega gospodinjstva opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost člani kmečkega gospodinjstva, ki so na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, vpisani v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega ali gozdnega zemljišča na podlagi drugega pravnega naslova (osmi odstavek). Davčna osnova od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti je za pridelavo na zemljiščih katastrski dohodek, ki vključuje tudi druge dohodke, pripisane zemljiščem, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja (prvi odstavek 71. člena ZDoh-2).

Organ za brezplačno pravno pomoč se z vprašanjem, ali in če, v kolikšnem obsegu imajo zgoraj navedene nepremičnine status kmetijskih zemljišč, ni ukvarjal, čeprav iz v postopku pridobljenih podatkov to izhaja. Ta okoliščina pa je glede na zgoraj citirana zakonska odločila bistvena za odločitev. Glede kmetijskega zemljišča pri odločanju o tem, ali je tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči, namreč v skladu s temi določili ni mogoče upoštevati vrednosti kmetijskega zemljišča, ampak dohodek iz kmetijske dejavnosti, torej katastrski dohodek.

Ker pri izdaji izpodbijanih odločb zgoraj citirana določila niso bila uporabljena in je bilo torej napačno uporabljeno materialno pravo, zaradi česar je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje, so izpodbijane odločbe nezakonite, zato jih je moralo sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami) odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadeve vrniti organu, ki je izpodbijane akte izdal, v ponoven postopek. V ponovljenih postopkih bo potrebno ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ugotoviti, katera od zemljišč, s katerimi tožnik lahko razpolaga, imajo status kmetijskih zemljišč in v kolikšnem obsegu, glede kmetijskih zemljišč ugotoviti višino tožnikovega katastrskega dohodka, glede ostalih zemljišč pa ugotoviti njihovo vrednost in nato ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijane akte, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007). Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 350,00 €, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločilo, saj tožeči stranki v tem postopku taksna obveznost ni nastala (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju ZST-1, Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami).