Jedro

Zaznamba uvedbe razlastitvenega postopka se opravi na podlagi dokončne odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi ter se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru udeleženke M. C. proti sklepu Okrajnega sodišča v Kamniku Dn. št. 730/2009 z dne 14.4.2009 delno ugodi in se slednji sklep spremeni tako, da se iz izreka v točki 1 (prvi stavek) črta pridevnik pravnomočne.

V ostalem delu se pritožba zavrne ter izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdi.

Dovoli se izbris vpisa pridevnika pravnomočen, ki je bil opravljen na podlagi izpodbijanega sklepa.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Pritožnica sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je prejelo obvestilo Upravne enote o izdani odločbi o začetku razlastitvenega postopka. Zemljiškoknjižni referent je sklenil, da se na podlagi pravnomočne odločbe št. 352-10/2008 (40) – z dne 18.11.2008 opravi v vl. št. 170 k.o. K. v., kjer je parcela v lasti M. C., dovoli odpis parcele št. 458/2 in vpis v nov vložek št. 823 iste katastrske občine ter da se tam zaznamuje začetek razlastitvenega postopka. Proti sklepu je ugovarjala M. C. Sodišče je nato z izpodbijanim sklepom njen ugovor zavrnilo in sklep o vpisu potrdilo.

Proti temu sklepu sedaj vlaga pritožbo udeleženka M. C. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj ta sklep razveljavi ter zaznambo izbriše iz zemljiške knjige. Pritožba pravi, da odločba upravne enote ni mogla postati pravnomočna, saj je prizadeta stranka zoper njo vložila tožbo pri Upravnem sodišču. Zastopa stališče, da je zaznamba uvedbe razlastitvenega postopka mogoča šele tedaj, ko postane odločba pravnomočna. Izpodbijani sklep tudi ne vsebuje nikakršne obrazložitve, ki je bistvena sestavina vsakega sklepa. Nazadnje pa pritožnica še opozarja, da je v samem vpisu (pa tudi v izreku sklepa) napačno zapisano, da se zaznamba opravlja na podlagi pravnomočne odločbe.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno stališče, da se zaznamba razlastitvenega postopka lahko opravi šele na podlagi pravnomočne odločbe o začetku razlastitvenega postopka, je napačno. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, ne ZZK-1(1) v 1. odstavku 112. člena ne ZUreP-1(2) v 100. členu ne zahtevata, damora biti za samo zaznambo začetka razlastitvenega postopka ta odločba pravnomočna. Pritožbeno sodišče dodaja, da na tak način tudi ni mogoče razlagati pojma „odločba o začetku razlastitvenega postopka“, ki jo uporabljata oba zakona. Takšna teleološka razlaga zakona bi bila namreč v nasprotju z jasno izraženo zakonsko zasnovo, ki je takšna, da izrecno navede, kdaj mora biti odločba, ki je podlaga za določen vpis, pravnomočna. Tak primer je na primer zaznamba javnega dobra (1. odstavek 111. člena ZZK-1) ali pa navsezadnje tudi vknjižba lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca (5. odstavek 112. člena ZZK-1). Ker gre pri začetku razlastitvenega postopka za zaznambo obstoječega pravnega dejstva, zakonodajalec takšne zahteve (tudi zaradi varnosti pravnega prometa) ni postavil. Res pa je nekaj drugega. Zaznamba pomeni vpis pravno pomembnega dejstva. Vsebina vpisa mora biti zato skladna s samim dejstvom. Tu pa je prišlo v obravnavani zadevi do napake. Sodišče je namreč zaznamovalo razlastitveni postopek, kot podlago zanj pa je navedlo pravnomočno odločbo upravne enote št. 352-10/2008 (40) – 11 z dne 18.11.2008. Takšna zaznamba pa se ne sklada niti z resničnim dejstvom, saj odločba ni pravnomočna, niti z obvestilom upravne enote., na podlagi katere se je ta postopek začel. Ta neskladnost zaznambe na eni in pravnopomembnega dejstva na drugi strani pa narekuje spremembo izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep spremenilo tako, da bo nazadnje zaznamba usklajena z resničnim dejstvom, pa tudi s samim obvestilom upravne enote, na podlagi katere se je ta zemljiškoknjižni postopek sprožil. Podlaga za ta del odločitve je podana v 3. točki 3. odstavka 161. člena ZZK-1. V preostalem delu pa je pritožba neutemeljena.

Zaznamba razlastitvenega postopka se opravi na podlagi dokončne (in ne pravnomočne) odločbe o začetku razlastitvenega postopka. Izpodbijani sklep pa je tudi tak, da ga je mogoče preizkusiti. Pritožbeni očitki v tej smeri so zato tudi neutemeljeni.

Ob neutemeljeni pritožbi v pretežnem delu je zato pretežni del pritožbe pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep (razen v spremenjenem delu) potrdilo. Podlaga za odločitev v tem delu je podana v 2. točki 3. odstavka 161. člena ZZK-1. Pritožnica v pretežnem delu (v bistvenem delu svoje pritožbe) ni uspela. Stroškov za pritožbeni postopek ji zato pritožbeno sodišče po merilu uspeha (154. člen ZPP) ni priznalo.

Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS št. 58/2003).

Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS št. 110/2002)