21. 12. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 29. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 94/2003 z dne 26. 2. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je obdržalo v veljavi sklep o izvršbi št. I 99/225 z dne 11. 11. 1999, s katerim je bilo pritožniku (v pravdi tožencu) naloženo, da mora tožnici plačati 1.045.143 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi iz naslova negativnega stanja na njegovem računu, odprtem pri tožnici. Ugotovilo je, da znesek izvira iz pritožnikovega nepravilnega poslovanja zaradi izdaje čekov in uporabe plačilne kartice v večjem obsegu, kot je bilo dovoljeno glede na stanje na njegovem računu. Višje sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo, Vrhovno sodišče je zavrnilo tudi njegovo revizijo.

2.Pritožnik v obširni ustavni pritožbi zatrjuje kršitve 14., 21., 22., 23., 28. in 40. člena Ustave, ki naj bi bile posledice nespoštovanja številnih določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP). Pojasnjuje svoje videnje dejanskega stanja in ponavlja, da prisojeni znesek ne more pomeniti negativnega stanja na njegovem računu. Vse obveznosti do banke naj bi namreč poravnal, razen spornega zneska 630.000 SIT, ki naj bi bil posledica zlorabe njegove plačilne kartice, preostanek pa naj bi bile zamudne obresti, obračunane v nasprotju z zakonom. Zatrjuje, da Vrhovno sodišče ni odgovorilo na njegove navedbe, saj naj bi bila obrazložitev "le besedna igra". V zvezi z obrazložitvijo Vrhovnega sodišča dodaja, da lahko navedbe izhajajo le iz odgovora tožnice na njegov "ugovor na Višje sodišče," sodišče pa naj bi kršilo načelo kontradiktornosti, ker mu ni dalo možnosti, da se o njih izjavi. Ne strinja se z Vrhovnim sodiščem, da dokaz z izvedencem ni bil predlagan, ker naj bi že sodišče prve stopnje zaključilo, da nima potrebnih znanj in da potrebuje izvedensko mnenje, vendar naj bi potem brez tega izdalo sodbo. Na vse to naj bi opozoril že v "ugovoru na Višje sodišče," ki pa naj nato ne bi odgovorilo. Predlagal naj bi tudi, naj tožnica predloži Pogodbo o prekoračitvi sredstev na tekočem računu za leto 1997, vendar naj bi bil ta predlog zavrnjen, ker sodniku to ni ustrezalo. Nasprotuje tudi stališču Vrhovnega sodišča, po katerem ni moglo upoštevati njegove dopolnitve revizije, ker ne izpolnjuje zahtev iz tretjega odstavka 86. člena ZPP. Meni, da je s to določbo kršena Splošna deklaracija o človekovih pravicah[1] iz leta 1948, saj ima vsakdo pravico do obrambe.

3.Pritožnik je z vlogami z dne 26. 8. 2004, z dne 28. 9. 2004, z dne 30. 11. 2004 in z dne 15. 7. 2005 dopolnil ustavno pritožbo.

B.

4.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

5.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev številnih določb Ustave, vendar večine od njih z navedbami ne utemelji. Večina njegovih očitkov pomeni zgolj nestrinjanje z odločitvami sodišč. Ustavno sodišče je presodilo tiste očitke, ki so ustavnopravno pomembni, in odgovorilo na očitke o kršitvah, ki so obrazloženi in ne zgolj pavšalni. Med slednje sodi pritožnikov očitek, da Vrhovno sodišče ni odgovorilo na njegove navedbe, saj ne pojasni, na katere navedbe naj ne bi odgovorilo. Pritožnik prav tako ne pojasni, s čim naj bi bila kršena 21. in 40. člen Ustave, ki zagotavljata pravico do varstva osebnosti in dostojanstva ter pravico do popravka in odgovora. Enako velja za 28. člen Ustave, ki zagotavlja načelo zakonitosti v kazenskem pravu.

6.Kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave) pritožnik utemeljuje z zatrjevanjem, da mu ni bila dana možnost, da se izjavi o navedbah tožene stranke v odgovoru na "ugovor na Višje sodišče" (pravilno odgovoru na pritožbo). Ta očitek ni utemeljen. Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja zahteva po kontradiktornem postopku, ki pomeni, da mora imeti stranka možnost, da se izjavi o navedbah v pravnem sredstvu. Več od tega pa pravica iz 22. člena Ustave ne zagotavlja.

7.Določba 22. člena Ustave vključuje tudi pravico stranke, da v postopku predlaga izvedbo dokazov. Vendar pa ta pravica ne zagotavlja izvedbe dokazov po uradni dolžnosti. Iz priloženega zapisnika o glavni obravnavi ne izhaja, da bi pritožnik predlagal izvedbo dokaza z izvedencem in dokaza s predložitvijo Pogodbe o prekoračitvi sredstev na tekočem računu za leto 1997. Zato so pritožnikovi očitki, ki se nanašajo na oba dokaza, neutemeljeni.

8.Pritožnik nasprotuje tudi stališču Vrhovnega sodišča, po katerem ni moglo upoštevati njegovih dopolnitev revizije, ker pritožnik nima postulacijske sposobnosti v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. ZPP v tretjem odstavku 86. člena predpisuje pogoje za vložitev izrednega pravnega sredstva. S tem, ko je predpisan pogoj za vložitev neke vloge, to hkrati pomeni, da enak pogoj velja tudi za morebitne dopolnitve. Pogojem za vložitev revizije pa pritožnik ne nasprotuje in je revizijo (prvo vlogo) vložil v skladu z zakonom, torej po pooblaščencu.

9.Pritožnikovih navedb iz vlog, ki so prispele po izteku roka za vložitev ustavne pritožbe, ni bilo mogoče upoštevati. ZUstS v prvem odstavku 52. člena določa, da se ustavna pritožba lahko vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Ker je pritožbeni rok prekluziven, Ustavno sodišče upošteva le navedbe, ki jih ustavni pritožnik navede v ustavni pritožbi in morebitnih dopolnitvah, ki so na Ustavno sodišče prispele v zakonskem roku.

10.Ker z izpodbijano sodno odločbo niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

11.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić

Opomba:

[1]Človekove pravice, Zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni dokumenti, Društvo za ZN za Republiko Slovenijo, Ljubljana 1995, str. 1–7.