Jedro

ZST-1 v tretjem odstavku 12. člena določa, da podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju, obliko obrazca, na kateri je treba izpolniti izjavo, in priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu, predpiše minister pristojen za pravosodje. Ta je to predpisal v Pravilniku o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. V Pravilniku, katerega sestavni del je tudi navodilo za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju, je določena kot obvezna priloga dokazilo o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej za vlagatelja in družinske člane.

Sodišče prve stopnje je toženca pozvalo, da izpolni to svojo obveznost s sklepom z dne 20. 11. 2015, mu za predložitev kopije plačilnih list odredilo rok in ga opozorilo, da bo njegov predlog zavrglo, če ga ne bo ustrezno dopolnil. Ker ga ni, ga je prvostopenjsko sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo toženčev predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pritožbe.

2. Toženec je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse pritožbene razloge določene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ga oprosti plačila sodne takse oziroma plačilo odloži ali odloči o obročnem odplačevanju, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je pravočasno in v celoti razkril svoje dejansko premoženjsko stanje. Pritožbo je vložil že 2. 9. 2015 zoper sklep prvostopenjskega sodišča z dne 1. 8. 2015, vendar odločitve o njej ni prejel. Z novo odločitvijo prvostopenjskega sodišča se ne strinja, saj je že v svojem prvotnem predlogu za oprostitev navedel, da mu delodajalec plač ni izplačeval in mu zato tudi ni izdal plačilnih list. Skladno s pozivom sodišča je pozval delodajalca na izdajo plačilnih list kljub neizplačilu plače za čas od aprila 2015 do oktobra 2015, ki jih v kopiji dostavlja sodišču. Priložene plačilne liste niso odraz njegovega prejema dohodkov, ker mu jih delodajalec v zahtevanem obdobju ni izplačeval. Če mu sodišče ni verjelo, bi imelo možnost preveriti njegove navedbe pri Finančni upravi Republike Slovenije o statusu tožene stranke kot zavarovanca za socialne pravice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je odločalo o toženčevi pritožbi z dne 2. 9. 2015, in sicer s sklepom I Cp 2436/2015 z dne 28. 9. 2015, s katerim je pritožbi ugodilo, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek, potem, ko je ugotovilo, da sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse za postopek pritožbe ni upoštevalo premoženjskega stanja toženca – fizične osebe, ampak premoženjsko stanje družbe ... Pritrditi je treba tožencu, da bi mu moralo sodišče odločitev drugostopenjskega sodišča vročiti, vendar pa navedena opustitev, kot je razvidno iz nadaljevanja obrazložitve te odločbe, ne predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (prim. prvi odstavek 339. člena ZPP).

5. V ponovljenem prvostopenjskem postopku odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek pritožbe je sodišče ugotovilo, da je toženčev predlog pomanjkljiv. Stranka, ki predlaga oprostitev plačila sodne takse mora namreč dokazati vse okoliščine za oprostitev. Zakon o sodnih taksah (ZST-1) ji nalaga, da svojemu predlogu priloži pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Izjava mora vsebovati zlasti podatke o premoženju, prihrankih in dohodkih (dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, dediščine, darila in podobno) v Republiki Sloveniji in v tujini (drugi in tretji odstavek 12. člena ZST-1). ZST-1 v tretjem odstavku 12. člena tudi določa, da podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju, obliko obrazca, na kateri je treba izpolniti izjavo in priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu, predpiše minister pristojen za pravosodje. Ta je to predpisal v Pravilniku o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 93/2008 (v nadaljevanju Pravilnik). V Pravilniku, katerega sestavni del je tudi navodilo za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju, je določena kot obvezna priloga dokazilo o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej za vlagatelja in družinske člane. Sodišče prve stopnje je toženca pozvalo, da izpolni to svojo obveznost s sklepom z dne 20. 11. 2015, mu za predložitev kopije plačilnih list odredilo rok in ga opozorilo, da bo njegov predlog zavrglo, če ga ne bo ustrezno dopolnil. Ker ga ni, ga je prvostopenjsko sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.

6. Toženec je plačilne liste, ki jih je izdal njegov delodajalec za čas od aprila 2015 do oktobra 2015 priložil pritožbi. Pri tem je navedel, da ne ustrezajo resničnosti, saj mu njegov delodajalec v zahtevanem obdobju teh dohodkov ni izplačeval. V zvezi s tem je predlagal tudi svoje zaslišanje. Plačilne liste in predlog za svoje zaslišanje je toženec torej podal šele v pritožbi. Pri tem ni navedel razlogov, ki bi ga razbremenjevali krivde, da teh dokaznih predlogov ni podal že prej oziroma pred izdajo izpodbijanega sklepa, saj prvostopenjsko sodišče teh dokazov v izpodbijani odločitvi ni moglo upoštevati. Toženec tudi ni predlagal podaljšanja roka, ki mu ga je določilo sodišče za pridobitev navedenih dokazov (drugi odstavek 110. člena ZPP). Prepozno predloženi dokazi zato ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa (prvi odstavek 337. člena ZPP).

7. Glede na navedeno je toženčeva pritožba neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).