Jedro

Izpodbijani sklep temelji na peti alineji 8. člena ZBPP, ki določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Omenjeno zakonsko določbo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. Bpp 52/2017-9 z dne 9. 6. 2017. 2. Iz obrazložitve sledi, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP zaradi vložitve tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 52/2017-9 z dne 9. 6. 2017, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper sklep A. z dne 30. 9. 2016 v zvezi z odločbo B. št. 0730/2017/O 19/534-BF z dne 2. 3. 2017. Gre za t.i. veriženje prošenj, BPP pa se v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP ne dodeli. Odločitev je utemeljena z določbami 8. člena v zvezi s 37. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

3. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. Zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP je vložil tožbo, saj meni, da zaključek sodišča, da tožnik v postopku ne bi uspel, ker naj bi bila tožba vložena zoper sklep, ki ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, ni pravilen. Ob vložitvi tožbe je ponovno zaprosil tudi za dodelitev BPP. Prošnja za dodelitev BPP je bila zavržena na podlagi 8. člena ZBPP, s čimer se tožnik ne strinja in meni, da bi morala tožena stranka odločati o njegovem finančnem stanju. Tožena stranka tožniku ni odobrila BPP za noben upravni spor na Upravnem sodišču kljub temu, da izpolnjuje pogoje za to. Sodišču zato predlaga, da odobri BPP, neha kumulirati spore in jih reši v skladu z zakonom. Hkrati prosi za oprostitev plačila sodne takse zaradi slabega finančnega stanja.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sodišče se z razlogi izpodbijanega sklepa strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena ZUS-1 v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

7. Izpodbijani sklep temelji na peti alineji 8. člena ZBPP, ki določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Omenjeno zakonsko določbo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu. Ugotovitev, da gre v obravnavani zadevi za opisani položaj, je skladna s podatki upravnih spisov in hkrati nesporna. Zato je odločitev tožene stranke, da tožnikovo prošnjo zavrže kot nedovoljeno na podlagi 37. člena ZBPP, pravilna in na zakonu utemeljena.

8. Druge tožbene navedbe so splošne oziroma se na obravnavano zadevo ne nanašajo.

9. Ker ugovori, ki jih uveljavlja tožnik, po navedenem niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, ni našlo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V zadevi je odločilo izven glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. 11. O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v postopku za odločanje o dodelitvi BPP taksa ne plača.