Jedro

Ugotovljeni povprečni mesečni neto dohodek tožeče stranke je v času izdaje izpodbijane odločbe presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je prošnjo tožeče stranke za dodelitev BPP zavrnila, saj se zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja ni bila dolžna opredeljevati do ostalih pogojev za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo za brezplačno pravno pomoč, ki jo je dne 4. 11. 2015 vložila tožeča stranka, za zastopanje na glavni obravnavi v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod opr. št. P 671/2013. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka navedla, da je prosilka državljanka Republike Slovenije s stalnim prebivališčem na naslovu ... in je samska oseba. Prosilka je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prejela dohodke v višini 1.522,70 EUR ter regres za letni dopust v višini 581,17 EUR, kar je tožena stranka upoštevala kot občasni dohodek v skladu z določbo 23. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih v sorazmernem delu za obdobje treh mesecev in znaša 145,69 EUR, tako da je prosilka v obdobju zadnjih treh mesecev prejela dohodke v višini 1.667,99 EUR, to pa je višji znesek od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 541,46 EUR. Glede na navedeno je zaradi neizpolnjevanja materialnega kriterija prošnjo za dodelitev bpp zavrnila, ne da bi presojala objektivni kriterij.

2. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je prosila za bpp zato, ker ni zmožna plačati odvetnika z njeno minimalno plačo. Stanuje kot podnajemnica in mesečno plačuje za stroške najemnine in stanovanja 400 EUR, tako da ji dejansko za preživetje ne ostane dovolj denarja. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

3. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

6. Glede na tretji odstavek 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (bpp) ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP. Na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (v nadaljevanju minimalni dohodek). Ta pa je glede na prvi odstavek 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) od 1. 8. 2015 (sklep o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2015, Ur. l. RS št., 57/15) to je v času odločanja tožene stranke znašal 270,82 EUR in se je z dnem 1. 1. 2016 spremenil. Glede na to, da je ugotovljeni povprečni mesečni neto dohodek tožeče stranke, v času izdaje izpodbijane odločbe, presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je prošnjo tožeče stranke za bpp zavrnila, saj se zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev bpp ni bila dolžna opredeljevati glede ostalih pogojev za dodelitev bpp. Tožeča stranka sicer v tožbi navaja okoliščine, ki naj bi vplivale na njen težak socialni položaj, s katerimi pa ne zatrjuje in izkazuje okoliščin iz 22. člena ZBPP, ki določa pogoje za dodelitev izjemne bpp.

7. Glede na navedeno je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno uporabila materialno pravo, izpodbijana odločba je tako pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.