Jedro

Senat, ki je sprejel izpodbijano odločitev ni bil pravilno sestavljen, saj je bilo s sestavo senata kršeno ustavno načelo zakonitega sodnika iz drugega odstavka 23. člena Ustave, ki določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Kršitev te pravice predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Pri presoji, ali je bilo kršeno to ustavno načelo, je potrebno upoštevati določbe Letnega razporeda o dodeljevanju posameznih zadev sodniku poročevalcu in določbe o sestavi senatov.

Delo na domu ne pomeni, da je sodnik odsoten, saj takrat sodnik dela, sicer izven kraja sedeža zaposlitve, v kolikor pa je tisti dan član senata, bi moral biti na seji senata tudi navzoč.

Načelo zakonitega sodnika je določeno v drugem odstavku 23. člena Ustave, pri čemer se pravilnost in zakonitost dodeljevanja zadev presoja v povezavi z Letnim razporedom dela in 156. členom Sodnega reda.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ugovoru obdolženega A. A. ugodilo in obtožnice oškodovanca kot tožilca B. B. z dne 8. 6. 2022 zaradi kaznivega dejanja krive izpovedbe po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 284. člena KZ-1 iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ni dopustilo ter kazenski postopek ustavilo. Odločilo je, da je oškodovanec kot tožilec dolžan na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.

2. Zoper sklep so se pritožili pooblaščenci oškodovanca kot tožilca zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor obdolženega zoper obtožnico zavrne.

3. Na pritožbo so odgovorili obdolženčevi zagovorniki in predlagali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožniki zatrjujejo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz prve točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je bil senat, ki je sprejel izpodbijano odločitev, nepravilno sestavljen. Pritožniki navajajo, da v senatu ni bilo niti ene „kazenske“ sodnice, saj sta predsednica senata Jasna Levc Uršič in članica senata mag. Mateja Špes sodnici na gospodarskem oddelku, poročevalka senata Mateja Soklič pa je preiskovalna sodnica. Pritožniki menijo, da bi o vprašanju, ali se obtožba dopusti, ali ne in ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja moral odločati senat „kazenskih“ sodnikov.

6. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da senat v sestavi okrožnih sodnic Jasne Levc Uršič kot predsednice senata, Mateje Soklič kot sodnice poročevalke in mag. Mateje Špes kot članice senata ni bil pravilno sestavljen. Vendar ne iz razloga, ki ga navaja pritožnik, ampak ker je bil s sestavo senata kršeno ustavno načelo zakonitega sodnika iz drugega odstavka 23. člena Ustave RS (Ustava), ki določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Kršitev te pravice predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Pri presoji, ali je bilo kršeno to ustavno načelo, je potrebno upoštevati določbe Letnega razporeda o dodeljevanju posameznih zadev sodniku poročevalcu in določbe o sestavi senatov.

7. Iz Letnega razporeda dela Okrožnega sodišča v Kranju za leto 2023, Su 741/2022 z dne 4. 5. 2023 (Letni razpored dela) je razvidno, da sta med drugimi na kazensko - preiskovalni oddelek razporejeni sodnici Jasna Levc Uršič in Mateja Soklič. Nadalje iz letnega razporeda dela izhaja (točka 3.1), da v zunajobravnavnih senatih kot predsedniki senata in člani senata sodelujejo po razporedu poimensko določeni sodniki, pri čemer je predsednik senata sodnik, katerega začetnica je prva po abecednem vrstnem redu. Izpodbijana odločitev je bila sprejeta dne 30. 5. 2023, torej v torek. Izhajajoč iz Letnega razporeda dela je kot predsednica senata v torek določena Jasna Levc Uršič, članica senata bi morala biti mag. Monika Mihelčič oziroma v njeni odsotnosti mag. Meta Pristavec. V kolikor bi bila slednja odsotna, bi bila članica senata Janja Roblek. Nadalje iz točke 3.2 izhaja, da se v primeru odsotnosti predsednika ali člana Ks senata le- ti določijo po abecednem vrstnem redu začetnic priimkov sodnikov, kot so določeni za naslednji delovni dan. Sodišče druge stopnje je na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 377. člena zakona ZKP opravilo poizvedbe o sestavi senata in odsotnosti sodnikov, ki sodelujejo v Ks senatih, in sicer je Urad predsednice Okrožnega sodišča v Kranju zaprosilo, da sporočijo način sestave predmetnega senata in ali so bile sodnice mag. Monika Mihelčič, mag. Meta Pristavec, Janja Roblek, Tanja Bizjak, mag. Ksenija Kejžar in Špela Jakopič dne 30. 5. 2023 odsotne. Iz odgovora predsednice Okrožnega sodišča v Kranju je razvidno, da je bila mag. Meta Pristavec dne 30. 5. 2023 odsotna zaradi dela na domu.1 Nadalje iz odgovora predsednice izhaja, da je bila sodnica Špela Jakopič odsotna zaradi bolniškega staleža, sodnica Tanja Bizjak pa je imela tega dne razpisane naroke v pravdnih zadevah, ki so bili izvedeni. Na podlagi pojasnil predsednice Okrožnega sodišča v Kranju sodišče druge stopnje zaključuje, da ostale sodnice, ki bi sicer, upoštevajoč Letni razpored dela, sodelovale v zunajobravnavnem senatu, niso bile odsotne. Glede na pojasnjeno bi bila pravilna sestava senata na dan sprejete odločitve Jasna Levc Uršič kot predsednica senata Mateja Soklič kot sodnica poročevalka in mag. Monika Mihelčič kot članica senata.

8. V tem delu so v celoti neupoštevne navedbe zagovornikov obdolženega A. A., razvidne iz odgovora na pritožbo, in sicer da ZKP ne določa, da morajo izvenobravnavni senat sestavljati trije „kazenski“ sodniki, zato kršitev iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana. Zgrešeno je tudi sklicevanje obrambe na določbo 8. člena Zakona o sodniški službi, ki določa, kdo je lahko izvoljen za sodnika. Kot je bilo v tej odločbi že pojasnjeno, je načelo zakonitega sodnika določeno v drugem odstavku 23. člena Ustave, pri čemer se pravilnost in zakonitost dodeljevanja zadev presoja v povezavi z Letnim razporedom dela in 156. členom Sodnega reda.

9. Po pojasnjenem je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo. Zaradi narave sprejete odločitve se ni opredeljevalo do drugih navedb v pritožbi.

10. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo še enkrat odločiti o zadevi, pri čemer bo moralo svojo odločitev sprejeti v sestavi senata, kot izhaja iz Letnega razporeda dela Okrožnega sodišča v Kranju.

1 Delo na domu ne pomeni, da je sodnik odsoten, saj takrat sodnik dela, sicer izven kraja sedeža zaposlitve, v kolikor pa je tisti dan član senata, bi moral biti na seji senata tudi navzoč.