Jedro

Nasprotna udeleženka tudi v pritožbi, ki jo je vložila sama, vztraja pri odklanjanju zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom v psihiatrični bolnici. Sodišče prve stopnje je z izvedbo dokaza z izvedenko psihiatrične stroke ugotovilo, da je odklanjanje omenjenega zdravljenja posledica bolezensko preoblikovanega mišljenja nasprotne udeleženke in ni odraz njene prave volje. Zaradi narave svoje bolezni ni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o svojem zdravljenju. Iz enakega razloga je sodišče omejilo tudi njeno prisotnost pri izvajanju dokazov (64. člen ZDZdr), potem ko je ocenilo, da bi v nasprotnem primeru lahko nastale škodljive posledice z vidika njenega zdravja in zaupnosti. Hkrati je ugotovilo, da nasprotna udeleženka tudi glede na njeno telesno stanje ni bila sposobna sodelovati pri izvajanju dokazov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotni udeleženki omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (tč. I izreka sklepa) ter da se jo zadrži na zdravljenju na Oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike v ... najdalj do 13. 11. 2024 (tč. II izreka sklepa). Nasprotna udeleženka je po odvetnici zoper takšno odločitev vložila pravočasno pritožbo, o kateri je to sodišče odločilo s sklepom z dne 24. 9. 2024 in jo zavrnilo. Po odpravi sklepa je pritožbeno sodišče prejelo še pravočasno laično pritožbo same nasprotne udeleženke, ki jo je istega dne podala v dveh vlogah.

2.S pritožbo v prvi vlogi predlaga ponovno obravnavo. Navaja, da nima duševne bolezni. Ima telesne težave, in sicer bolečine v mehurju, medenici, kolkih, križu in glavobol. Čas pridržanja je predolg. Tudi v drugi vlogi meni, da je čas pridržanja predolg. Njene telesne bolečine bi bilo treba zdraviti vendar ne v psihiatrični kliniki. S takšnim zdravljenjem bi ji lahko bile povzročene še dodatne bolečine in težave, kar bi jo še bolj oddaljilo od zdravja. Pri zdravljenju bolečin želi sodelovati, saj so jo te izčrpale. Sama lahko odloča o sebi, določa svoje odločitve in meje. Nikoli ni nikogar ogrožala, niti sebe ne. Odvzeta ji je bila možnost sodelovanja na naroku in pri izvajanju dokazov. Pritožbeno sodišče naj prouči ugotovitve, da bi dehidracija lahko pripeljala do nenadne smrti, da gre za življenjsko ogrožujočo situacijo, da bi lahko prišlo do poškodbe glave in zlomov, da je bleda in slabokrvna, za zdravljenje tega pa ni pristojna Psihiatrična klinika v ...

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Nasprotna udeleženka tudi v pritožbi, ki jo je vložila sama, vztraja pri odklanjanju zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom v psihiatrični bolnici. Sodišče prve stopnje je z izvedbo dokaza z izvedenko psihiatrične stroke ugotovilo, da je odklanjanje omenjenega zdravljenja posledica bolezensko preoblikovanega mišljenja nasprotne udeleženke in ni odraz njene prave volje. Zaradi narave svoje bolezni ni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o svojem zdravljenju. Iz enakega razloga je sodišče omejilo tudi njeno prisotnost pri izvajanju dokazov (64. člen ZDZdr), potem ko je ocenilo, da bi v nasprotnem primeru lahko nastale škodljive posledice z vidika njenega zdravja in zaupnosti. Hkrati je ugotovilo, da nasprotna udeleženka tudi glede na njeno telesno stanje ni bila sposobna sodelovati pri izvajanju dokazov.

5.V prvostopenjskem postopku je bilo ugotovljeno, da je pri nasprotni udeleženki prisotno akutno poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije in da ima zaradi te hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, zaradi česar hudo ogroža svoje zdravje in svoje življenje. Zaradi opustitve pitja tekočin in zadostnega vnosa hrane, kar je posledica njene duševne bolezni, je bila izrazito dehidrirana. Zaradi dehidracije in zaradi premajhnega vnosa ustreznih hranil, mineralov in elektrolitov, je nasprotna udeleženka izpostavljena hudim motnjam, kar vse bi lahko vodilo do srčnega zastoja. Izrazito slabo telesno in psihično stanje, ob čemer izstopa kaheksija in kronificirana psihoza, pogojujeta nujnost zdravljenja telesnih posledic bolezni. Hkrati pa je potrebna tudi ponovna uvedba oziroma prilagoditev ustrezne medikamentozne terapije, kar pa je mogoče izvesti le z bolnišničnem zdravljenjem na oddelku pod posebnim nadzorom. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da zaradi nekritičnosti nasprotne udeleženke do narave bolezni, ki jo izkazujejo tudi njene navedbe v pritožbi in teže njenega poslabšanja, milejši ukrepi zdravljenja ne pridejo v poštev. Kot je navedla sodna izvedenka, bi se brez takšnega zdravljenja bolezen in z njo povezana opisana ogrožanja le dodatno slabšala.

6.Sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico brez privolitve v nujnih primerih je urejen v določbah 53. člena in nadaljnjih Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). V omenjeni zakonski določbi je določeno, da je oseba lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe to nujno potrebno, če so izpolnjeni vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr. Ti pogoji so podani: - če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; - če je takšno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladati svoje ravnanje; - če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Glede na ugotovitve, povzete v prejšnjem odstavku, so izpolnjeni vsi našteti pogoji za zdravljenje nasprotne udeleženke v psihiatrični bolnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.

7.Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je treba nasprotno udeleženko zadržati na omenjenem oddelku dva meseca, kolikor je po ugotovitvah sodne izvedenke potrebno, da se glede na njeno izrazito slabo telesno in duševno stanje pozdravijo telesne posledice bolezni in doseže tolikšen učinek terapije, da bo bolezenska simptomatika začela izzvenevati. Takšnih strokovnih argumentov sodne izvedenke, na katerih temelji odločitev sodišča o dolžini trajanja zdravljenja, pritožnica zgolj s pavšalnim nasprotovanjem ne more uspešno prerekati.

8.Glede na vse navedeno je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo tudi pritožbo nasprotne udeleženke same in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 30. členom ZDZdr).

-------------------------------

1Ob vdoru v stanovanje nasprotne udeleženke so jo našli ležečo na tleh, med smetmi, shujšano (43 kg), ob izvedenkinem pregledu pa je bila pri hoji še vedno izrazito nestabilna, zato je potrebovala pomoč zaradi velikega tveganja padcev.