Jedro

Dolžnica v obravnavani zadevi ni zatrjevala dejstev, ki bi terjala presojo na podlagi določb 106. člena DZ, temveč je zatrjevala prenehanje pravice do preživljanja zaradi pridobitve dohodkov, s katerimi si lahko upnik zagotovi preživljanje. S tem se je sklicevala na zakonski dejanski stan iz 108. člena DZ, ki opredeljuje razloge prenehanja preživninske obveznosti. Pravica do preživnine, četudi izhaja iz izvršilnega naslova (sodne poravnave), v tem primeru preneha že z nastopom v zakonu opredeljenih dejstev (ex lege) in ne šele na podlagi sodne odločbe, kot to velja v primerih iz 106. člena DZ. S prenehanjem pravice do preživnine preneha upnikova terjatev iz naslova preživnine, to pa je razlog, ki preprečuje izvršbo (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), ki ga je dopustno uveljavljati v izvršilnem postopku. V takem primeru je torej izvršilno sodišče tisto, ki mora v okviru ugovornega postopka ugotoviti, ali je do prenehanja preživninske obveznosti resnično prišlo, in v zvezi s tem (upoštevaje trditve in dokazne predloge strank) ugotoviti, ali je izpolnjen zakonski dejanski stan iz 108. člena DZ.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točkah I in III izreka razveljavi ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v točki II izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s citiranim sklepom pod točko I izreka zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi I 157/2022 z dne 5. 8. 2022, pod točko II izreka je zavrnilo predlog za odlog, pod točko III izreka pa je odločilo, da mora dolžnica upniku v 8 dneh povrniti nadaljnje stroške izvršilnega postopka v znesku 183,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje do plačila.

2. Zoper navedeni sklep se je po pooblaščenki pravočasno pritožila dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Navedla je, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da lahko dolžnica prenehanje preživninske obveznosti uveljavlja le, če se spremenijo okoliščine po določitvi preživnine v skladu z določilom 106. člena Družinskega zakonika (DZ). Dolžnica se je v ugovoru namreč sklicevala na zakonski dejanski stan iz 108. člena DZ, ki opredeljuje razloge prenehanja preživninske obveznosti. Pravica do preživnine v tem primeru ne preneha na podlagi sodne odločbe, ampak z nastopom v zakonu opredeljenih dejstev (ex lege). Menila je, da so z upokojitvijo upnika in pridobitvijo starostne pokojnine, ki po višini presega minimalni dohodek, ki zadošča za preživljanje po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), zakoniti razlogi za preživnino prenehali. To pa je dopustno uveljavljati tudi v ugovornem postopku. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, je posledično tudi odločitev o zavrnitvi odloga izvršbe napačna. Prav tako je napačna odločitev o stroških postopka, saj je bila upniku odobrena brezplačna pravna pomoč, kar pomeni, da bi lahko sodišče prve stopnje stroške odmerilo samo v korist sodišča in še to samo v polovični vrednosti, skladno s 17. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv). Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru ugodi in sklep o izvršbi razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne, oziroma da se ugodi predlogu za odlog, podredno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo je upnik nasprotoval pritožbenim navedbam dolžnice in predlagal zavrnitev pritožbe. Pojasnil je, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da iz 108. člena DZ izhaja, da zgolj dejstvo, da razvezani zakonec pridobi svoje dohodke (npr. pravico do pokojnine), ni dovolj, temveč morajo na novo pridobljena sredstva zadoščati za njegovo preživljanje. Ugotavljanje teh dejstev pa presega okvire ugovornega postopka. Izvršilni postopek je namreč namenjen prisilni izterjavi obveznosti, ki jih dolžnik ne izpolnjuje prostovoljno. Priglasil je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

**K točki I izreka**

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani točki I izreka sklepa zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi I 157/2022 z dne 5. 8. 2022 z obrazložitvijo, da ugotavljanje dejstev v zvezi z vprašanjem, ali dohodki upnika zadostujejo za njegovo normalno preživljanje, presega okvire ugovornega postopka. Pojasnilo je, da lahko dolžnica spremembo ali odpravo že določene preživnine v primeru spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca doseže v pravdnem postopku na podlagi 106. člena DZ. Takšno tožbo je 14. 7. 2022 tudi vložila, vendar o njej še ni bilo odločeno. Po mnenju sodišča prve stopnje je zato do odločitve v pravdnem postopku dolžna ravnati po veljavnem in obstoječem izvršilnem naslovu, nanj pa je v skladu z načelom stroge formalne legalitete vezano tudi izvršilno sodišče. 6. Pritožba pravilno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko v zvezi z ugovornim razlogom prenehanja preživninske terjatve (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ) ni presojalo, ali so z 2. 5. 2022, ko se je upnik upokojil, nastopili zakonski pogoji za prenehanje pravice do preživnine, zmotno uporabilo določbo 108. člena DZ. V tej zvezi podano stališče sodišča prve stopnje, da bi morala dolžnica prenehanje pravice do preživnine uveljavljati s tožbo v ustreznem postopku, kar je sicer še storila z vložitvijo tožbe dne 14. 7. 2022, je napačno.

7. Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca (prvi odstavek 106. člena DZ). Dolžnica v obravnavani zadevi ni zatrjevala dejstev, ki bi terjala presojo na podlagi določb 106. člena DZ, temveč je zatrjevala prenehanje pravice do preživljanja zaradi pridobitve dohodkov, s katerimi si lahko upnik zagotovi preživljanje. S tem se je sklicevala na zakonski dejanski stan iz 108. člena DZ, ki opredeljuje razloge prenehanja preživninske obveznosti.1 Pravica do preživnine, četudi izhaja iz izvršilnega naslova (sodne poravnave), v tem primeru preneha že z nastopom v zakonu opredeljenih dejstev (ex lege) in ne šele na podlagi sodne odločbe, kot to velja v primerih iz 106. člena DZ.2 S prenehanjem pravice do preživnine preneha upnikova terjatev iz naslova preživnine, to pa je razlog, ki preprečuje izvršbo (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), ki ga je dopustno uveljavljati v izvršilnem postopku.3 V takem primeru je torej izvršilno sodišče tisto, ki mora v okviru ugovornega postopka ugotoviti, ali je do prenehanja preživninske obveznosti resnično prišlo, in v zvezi s tem (upoštevaje trditve in dokazne predloge strank) ugotoviti, ali je izpolnjen zakonski dejanski stan iz 108. člena DZ. Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotnega stališča, da ugotavljanje dejstev v tej smeri presega okvire izvršilnega postopka, dejstev v zvezi s prenehanjem pravice do preživljanja ni ugotavljalo, zaradi česar je relevantno dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

8. Potem ko je pritožbeno sodišče ocenilo, da ugotovljenih pomanjkljivosti ne more samo odpraviti, saj bi prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in ne v dejanskem ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje, s tem pa bi bilo nedopustno poseženo v pravico strank do pritožbe (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ)4, je pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v točki I, pod katero je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru, razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V posledici razveljavitve odločitve o ugovoru je bilo treba razveljaviti tudi odločitev o stroških ugovornega postopka, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo pod točko III izreka.

9. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje utemeljenost ugovora presoditi tudi z vidika 108. člena DZ in ugotoviti v zvezi s prenehanjem preživninske obveznosti zatrjevana dejstva ter se do njih obrazloženo opredeliti. V zvezi z odločitvijo o stroških, do povrnitve katerih bo morebiti upravičen upnik, pa bo moralo tudi upoštevati, da pooblaščenka upnika odvetniške storitve zastopanja upnika v predmetnem postopku opravlja na podlagi odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. **K točki II izreka**

10. 71. člen ZIZ določa dva sklopa razlogov, na podlagi katerih lahko sodišče na predlog dolžnika odloži izvršbo. Na podlagi prvega odstavka 71. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo odloži, če dolžnik izkaže, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki lahko zaradi odloga nastane upniku (prvi pogoj), ter če je hkrati podan eden od primerov, ki so našteti v točkah 1. do 12. prvega odstavka 71. člena ZIZ (drugi pogoj). Na podlagi drugega odstavka 71. člena ZIZ pa lahko sodišče izvršbo odloži ne glede na pogoje, določene v prvem odstavku 71. člena ZIZ, če so podani v tem odstavku opredeljeni posebno upravičeni razlogi.

11. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava v zvezi s prenehanjem preživninske obveznosti napačno odločilo tudi o predlogu za odlog izvršbe in ga neutemeljeno zavrnilo zaradi neobstoja druge predpostavke za odlog izvršbe iz 71. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje odločitve o odlogu izvršbe ni vezalo na odločitev o utemeljenosti ugovora, temveč je, izhajajoč iz navedb, podanih v predlogu za odlog izvršbe, opravilo samostojno in celovito presojo obstoja pogojev za odlog izvršbe na predlog dolžnika, določenih v 71. členu ZIZ. Pri tem je izrecno ugotovilo, da je dolžnica izkazala drugi pogoj za odlog izvršbe, tj. pogoj iz 11. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, in sicer da je zoper upnika vložila tožbo zaradi ukinitve preživninske obveznosti bivšemu zakoncu, ne pa tudi prvega pogoja za odlog izvršbe, tj. verjetnosti, da bo s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki lahko zaradi odloga nastane upniku. Prav tako je ugotovilo, da dolžnica ni izkazala pogojev iz drugega odstavka 71. člena ZIZ. Dolžnica, ki se je v pritožbi (pavšalno) in zmotno sklicevala zgolj na nepravilno odločitev glede neobstoja drugega pogoja za odlog izvršbe, ugotovitvam in zaključkom sodišča prve stopnje v zvezi z neobstojem prvega pogoja za odlog izvršbe iz prvega odstavka 71. člena ZIZ in neobstojem pogojev iz drugega odstavka 71. člena ZIZ niti ni nasprotovala. Tudi ob uradnem preizkusu pa sodišče druge stopnje kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 35o. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) v tem delu ni ugotovilo.

12. Dolžnica razen pavšalnih navedb „da bi nadaljnje plačevanje preživnine upniku, in sicer tudi po njegovi upokojitvi, po kateri prejema starostno pokojnino, zanjo pomenilo zdravstveni zlom in s tem nepopravljivo oziroma težko popravljivo škodo ter da bo ogroženo njeno lastno preživljanje“ v predlogu za odlog ni podala nobenih konkretnih trditev glede škode, ki naj bi ji zaradi takojšnje izvršbe za izterjavo obveznosti, ki jih je predhodno prostovoljno izpolnjevala, nastala, in tudi ni predložila dokazov niti v zvezi z zatrjevanimi zdravstvenimi težavami niti v zvezi z zatrjevanim ogrožanjem njenega preživljanja. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno zaključilo, da dolžnica pogojev za odlog izvršbe iz prvega odstavka 71. člena ZIZ ni izkazala. Prav tako pa je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da razlogi, ki jih je zatrjevala dolžnica, ne predstavljajo posebno upravičenih razlogov po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ.

13. Po obrazloženem se izkaže, da je sodišče prve stopnje predlog dolžnice za odlog izvršbe utemeljeno zavrnilo. Ker pritožbeni preizkus tudi ni pokazal po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo dolžnice zoper točko II izreka izpodbijanega sklepa zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**K točki III izreka**

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 108. člen DZ določa: „Pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec, ki jo je prejemal, pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če sklene novo zakonsko zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti.“ 2 Nenazadnje je tudi v sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 365/2018, ki v obravnavani zadevi predstavlja izvršilni naslov, izrecno določeno, da se tožnica (dolžnica) zaveže plačevati za preživljanje toženca (upnika) preživnino...dokler bodo za to obstajali zakoniti pogoji. 3 VSM Sklep I Ip 650/2016 z dne 13. 9. 2016, VSC Sklep I Ip 280/2010 z dne 10. 6. 2010. 4 VSRS Sklep Dsp 8/2021 z dne 14. 9. 2021; VSRS Sklep Cp 20/2020 z dne 17. 7. 2020.