Jedro

Ključni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka je ugotovitev, da tožnik z izročitvijo parcele, ki bi nastala s parcelacijo parcel št. 2 in 4, ne zahteva predmeta pogodbe, temveč nekaj drugega. Tega pa tožnik v pritožbi konkretneje ne izpodbija. Zgolj navedba, da je sodišče prve stopnje samo sklepalo, da se je toženec zavezal izročiti nepozidano stavbno zemljišče, ne zadostuje in je neutemeljena. Iz pogodbe je razvidno, da se je toženec zavezal tožniku izročiti 800 do 1000 m2 zazidljive parcele. Pomen pojma „zazidljiva parcela“ je podvržen materialnopravni presoji sodišča, še zlasti ob odsotnosti tožnikovih trditev o tem, kako so si pojem razlagale in ga razumele pogodbene stranke. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da zazidljiva parcela predstavlja parcelo, ki je namenjena pozidavi, a na njej še ne stoji noben objekt. Takšen pomen izraza zazidljiva parcela je sprejel tudi ZUreP-2. Tožnik od toženca terja izročitev že pozidanega stavbnega zemljišča, kar ni predmet pogodbe, za njegovo spremembo pa, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, tožnik ne izkazuje ali zatrjuje toženčevega soglasja.

Iz pogodbe ni moč razbrati vrste, kvalitete in količine lesa, ki ga je toženec dolžan izročiti, niti vrste in količine fizičnega dela oziroma pomoči, ki jo je dolžan nuditi pri gradnji stanovanjske hiše. Morebitnih dodatnih in podrobnejših dogovorov pravdnih strank o specifikah toženčevih dolžnosti po pogodbi tožnik ni zatrjeval. Toženčeva pogodbena obveznost je (ostala) nejasna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan dovoliti geometrično odmero delov parcel št. 2 in 4, obe k. o. X1, v skladu z opisom v 1. točki zahtevka, tako da se od obeh parcel odmeri nova parcela v izmeri 1000 m2, v korist tožnika izstaviti ZK dovolilo pri njemu lastnem deležu novo nastale parcele, mu zagotoviti les za ostrešje stanovanjske hiše v izmeri 10 m3 in mu fizično pomagati pri gradnji hiše 300 ur, pri čemer se izogne tem obveznostim, če tožniku izroči 120.000 EUR v roku 30 dni od prejema sodbe.

2. Proti navedeni sodbi se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe oziroma njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču prve stopnje očita, da je samo sklepalo, da se je toženec zavezal izročiti nepozidano stavbno zemljišče, saj o tem ni govora ne v pogodbi, kot tudi ne v toženčevih navedbah. Pri utemeljenosti zahtevka glede zazidljivosti parcele v dogovorjeni izmeri je treba upoštevati namen pogodbenih strank in v skladu s tem pogodbena določila tudi napolniti. Odpovedal se je dedovanju po starših, torej točno določenemu premoženju (“na račun dednega deleža”), v zameno pa je pričakoval izročitev zazidljive parcele. Glede na predmet pogodbe je zahtevana parcela edina primerna parcela, ki ustreza predmetu pogodbe. Na podlagi namenske razlage pogodbenih določil je jasen obseg nepremičnin, ki jih lahko zahteva od toženca. Glede na sporazum o odpovedi dedovanju je znan celoten obseg nepremičnin in tudi premičnin, ki so sploh lahko predmet pogodbe. Z dodatno predpostavko “zazidljiva parcela” pa je predmet v celoti omejen le na zahtevani parceli. Argumentacija in obrazložitev sodišča prve stopnje sta preozki. Ker gre za odpoved točno določenemu premoženju, je predmet pogodbe vsaj določljiv. Prav tako je zmotna argumentacija sodišča prve stopnje glede lesa za ostrešje in pomoči pri gradnji. Za dopolnitev pojma predmeta pogodbe je vzel povprečne vrednosti, kar popolnoma ustreza načelu enakovrednosti dajatev, ki je pomemben dejavnik pri presoji predmeta pogodbe. Takšne povprečne vrednosti ustrezajo tudi namenu sklenitve pogodbe. Zaradi napačne razlage pojma določen oziroma določljiv predmet pogodbe, je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo tudi zahtevek za izstavitev ZK dovolila, niti ni ugodilo alternativno postavljenemu zahtevku.

3. Toženec na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta brata, ki sta skupaj s staršema v obliki notarskega zapisa SV 1077/200 dne 18. 10. 2000 sklenila Pogodbo o izročitvi premoženja in sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju (priloga A4 spisa). Tožnik se je odpovedal dedovanju po starših, toženec pa je od njiju prevzel celotno zaščiteno kmetijo. Tožnik terja izpolnitev pogodbene zaveze iz 4. točke notarskega zapisa, s katero se mu je toženec zavezal izročiti 800 do 1000 m2 zazidljive parcele, mu zagotoviti les za ostrešje stanovanjske hiše in mu fizično pomagati pri gradnji hiše.2 Toženec na tožbo ni odgovoril in je v postopku ostal povsem pasiven. Sodišče prve stopnje je presodilo, da iz dejstev, ki so navedeni v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, zato niso izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožbeni zahtevek je zato v celoti zavrnilo.

6. Pritožbene trditve o določljivosti predmeta pogodbe v delu, ki se nanaša na zazidljivo parcelo, so nerelevantne, saj tožnik z njimi ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je le obrobno oziroma dodatno pojasnilo, da je predmet pogodbe glede izročitve zazidljive parcele nedoločen oziroma nedoločljiv. Ključni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka v tem delu pa je ugotovitev, da tožnik z izročitvijo parcele, ki bi nastala s parcelacijo parcel št. 2 in 4, ne zahteva predmeta pogodbe, temveč nekaj drugega. Tega pa tožnik v pritožbi konkretneje ne izpodbija. Zgolj navedba, da je sodišče prve stopnje samo sklepalo, da se je toženec zavezal izročiti nepozidano stavbno zemljišče, ne zadostuje in je neutemeljena. Iz pogodbe je razvidno, da se je toženec zavezal tožniku izročiti 800 do 1000 m2 zazidljive parcele. Pomen pojma „zazidljiva parcela“ je podvržen materialnopravni presoji sodišča, še zlasti ob odsotnosti tožnikovih trditev o tem, kako so si pojem razlagale in ga razumele pogodbene stranke. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da zazidljiva parcela predstavlja parcelo, ki je namenjena pozidavi, a na njej še ne stoji noben objekt. Takšen pomen izraza zazidljiva parcela je sprejel tudi Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2).

7. Iz ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da na parcelah št. 2 in 4 stoji stavba. Ta bi se po izvedbi parcelacije, kot jo je predlagal tožnik, nahajala tudi na novonastali parceli, kar je razvidno iz skice - posnetka parcel (priloga A10 spisa). Tožnik tako od toženca terja izročitev že pozidanega stavbnega zemljišča, kar ni predmet pogodbe, za njegovo spremembo pa, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, tožnik ne izkazuje ali zatrjuje toženčevega soglasja.

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede lesa za ostrešje in pomoči pri gradnji. Predmet pogodbe je v tem delu nedoločen in nedoločljiv, česar tožnik ne more uspešno sanirati niti s postavitvijo popolnega in konkretiziranega tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je o tem podalo jasne in pravilne razloge (22. do 24. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), ki jih v celoti sprejema tudi pritožbeno sodišče. Iz pogodbe ni moč razbrati vrste, kvalitete in količine lesa, ki ga je toženec dolžan izročiti, niti vrste in količine fizičnega dela oziroma pomoči, ki jo je dolžan nuditi pri gradnji stanovanjske hiše. Morebitnih dodatnih in podrobnejših dogovorov pravdnih strank o specifikah toženčevih dolžnosti po pogodbi tožnik ni zatrjeval. Toženčeva pogodbena obveznost je (ostala) nejasna, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pogodba v tem delu nična in ni ustvarila obveznosti toženca.

9. Zaradi neutemeljenosti tožbenega zahtevka sodišče prve stopnje toženca ni moglo zavezati k izpolnitvi alternativnega zahtevka (facultas alterantiva) oziroma nadomestne izpolnitve, ki jo je ponudil tožnik. Razlogi o tem so vsebovani v 26. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

10. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen (prvi odstavek 154. člena ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 Ker se obe parceli nahajata v k. o. X, pritožbeno sodišče v nadaljevanju besedila sodbe opušča navedbo katastrske občine pri zapisu parcel. 2 Besedilo 4. točke notarskega zapisa se v celoti glasi: "Prevzemnik A. A. se poleg obveznosti do staršev iz prejšnje točke zaveže bratu in sopogodbeniku B. B. na račun njegovega dednega deleža po starših izročiti 800 (osemsto) do 1000 (tisoč) m2 zazidljive parcele, kadar bo zahteval. Brezplačno mu bo zagotovil tudi les za ostrešje stanovanjske hiše in mu fizično pomagal pri gradnji hiše."