Jedro

Specializirani oddelki sodišč, ki delujejo pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč, so izključno stvarno pristojni za vsa kazniva dejanja, za katera obtožni akt vloži specializirano državno tožilstvo.

Izrek

Pritožbi obdolženega A. A. in okrožne državne tožilke se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kranju je z izpodbijanim sklepom pod točko I izreka ob reševanju pritožbe osumljenega po uradni dolžnosti sklep preiskovalne sodnice o opravi preiskave razveljavil in zadevo poslal v novo odločitev, pod točko II izreka pa je odločil, da se Okrožno sodišče v Kranju v kazenski zadevi opr. št. I Kpr 46061/2014 izreka za stvarno nepristojno ter se zadeva po pravnomočnosti sklepa pošlje stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, to je Okrožnemu sodišču v Ljubljani, Specializirani oddelek.

2. Zoper sklep sta se pritožila: - okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pritožbo obdolženca zoper sklep o opravi preiskave zavrne; - obdolženi zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da Okrožno sodišče v Kranju začeto preiskavo konča ter odloči o pritožbi zoper uvedeno preiskavo.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje, kar v pritožbenih razlogih utemeljeno izpostavlja tudi državna tožilka, v izpodbijanem sklepu strankam podalo napačni pravni pouk, da je pritožba dovoljena tudi zoper odločitev pod točko I izreka. V skladu z drugim odstavkom 402. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je namreč zunajobravnavni senat v tem delu odločal kot pritožbeni senat, torej gre za sklep, zoper katerega pritožba ni dovoljena. Glede na navedeno sodišče druge stopnje v odločitev pod točko I izreka izpodbijanega sklepa v predmetnem pritožbenem postopku ne more posegati.

5. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa ter pritožbenih navedb obdolženca in državne tožilke sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pod točko II izreka pravilna.

6. Zakon o sodiščih v prvem odstavku 40.a člena določa, da pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč (torej pri okrožnih sodiščih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru) delujejo specializirani oddelki sodišč, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v katerih obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno za pregon storilcev navedenih kaznivih dejanj (v nadaljevanju specializirani oddelek). V Zakonu o državnem tožilstvu je v prvem odstavku 192. člena določeno, da najzahtevnejša kazniva dejanja, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovitosti obravnava Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju SDT).

7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu je razvidno, da je zahtevo za preiskavo zoper obdolženega A. A., zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine po prvem odstavku 261. člena KZ-1, SDT vložilo pri Okrožnem sodišču v Kranju. Stvarno pristojnost okrožnih sodišč v kazenskih zadevah določa Zakon o sodiščih v I. in I.a točkah 101. člena. V točki I.a je izrecno navedeno, da so okrožna sodišča pristojna v kazenskih zadevah, ki jih na podlagi 40.a člena tega zakona obravnavajo specializirani oddelki na sedežih višjih sodišč. V četrtem odstavku 103. člena pa Zakon o sodiščih določa, da je za odločanje v kazenskih zadevah v skladu s 40.a členom tega zakona za zadeve iz pristojnostih vseh okrožnih in okrajnih sodišč z območja posameznega višjega sodišča, pristojno okrožno sodišče na sedežu tega sodišča. Zakon o sodiščih torej za kazenske zadeve, ki jih na podlagi 40.a člena obravnavajo specializirani oddelki, določa izključno stvarno (in tudi krajevno) pristojnost okrožnih sodišč, na katerih specializirani oddelki delujejo, oziroma posledično tudi izključno stvarno in krajevno pristojnost specializiranih oddelkov za vsa kazniva dejanja, za katera obtožni akt vloži SDT (tako tudi Uvod k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih; Poročevalec Državnega zbora, letnik 2011, objava 4. 3. 2011).

8. Upoštevaje zgoraj navedeno, pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbenih navedb državne tožilke (ki je s pisno vlogo dne 23. 3. 2015 tudi sama predlagala odstop predmetne kazenske zadeve v pristojno reševanje Specializiranemu oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani), da gre pri specializiranih oddelkih zgolj za notranjo organizacijo poslovanja na sodišču, ki na stvarno pristojnost ne more imeti vpliva oziroma, da stvarna pristojnost pripada sodišču, ne pa njegovemu posameznemu oddelku, neutemeljeno pa je tudi pritožbeno zavzemanje obdolženca, da naj v predmetni kazenski zadevi odloča Okrožno sodišče v Kranju.

9. Ker je torej odločitev sodišča prve stopnje, da Okrožno sodišče v Kranju ni stvarno pristojno za odločanje v kazenski zadevi opr. št. I Kpr 46061/2014, temveč je stvarno in krajevno pristojen Specializirani oddelek Okrožnega sodišča v Ljubljani, pravilna, je sodišče druge stopnje pritožbi obdolženca in okrožne državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeni.