Jedro

Ob sklicevanju na pravno podlago 18., 83. in 251. člena ZKP je sodišče pravilno ugotovilo in poudarilo, da mnenje izvedenke ne predstavlja nedovoljenega dokaza, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, saj se očitki obrambe ne nanašajo na vprašanje zakonitosti mnenja, temveč na njegovo vsebino in dokazno vrednost.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom, na podlagi prvega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), predlog zagovornika obdolženega A. A. za izločitev dokazov zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom višjemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in odpravi ter predlogu za izločitev nedovoljenih dokazov ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma zatrjevanih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 2., 3. in 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter kršitve kazenskega zakona pritožnik v nadaljevanju pritožbe ne utemelji, zato je v tem delu ni mogoče preizkusiti, uradni preizkus zakonitosti sklepa v pritožbenem postopku pa v skladu z določbo petega odstavka 402. člena ZKP zajema zgolj vprašanje stvarne in funkcionalne pristojnosti sodišča prve stopnje. Kršitev teh pravil višje sodišče ni ugotovilo.

5. Zagovornik navaja, da izpodbijani sklep nima utemeljenih in argumentiranih razlogov o vseh zatrjevanih dejstvih v predlogu za izločitev dokazov, zato je podana kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. V celoti je ostalo prezrto izpostavljeno dejstvo, da gre v konkretnem primeru za specifiko, ki se kaže ravno v tem, da se postopek vodi zoper več soobdolžencev, da so nekateri izmed njih krivdo po obtožbi že priznali in da je za sprejem priznanja krivde sodišče dolžno odvrniti vsakršen najmanjši dvom o zakonitosti vsakega dokaza.

6. Obrazložitev izpodbijanega sklepa po presoji višjega sodišča zajema povsem jasne, konkretne in zadostne razloge o vseh odločilnih dejstvih v zvezi s predlogom za izločitev dokazov. Kaj konkretno, razen izpostavljenega dejstva, da se postopek vodi zoper več soobdolžencev, zagovornik pogreša, niti ne utemelji. Okoliščina, da se postopek vodi zoper več soobdolžencev in da so nekateri izmed njih krivdo po obtožbi že priznali, pa na pravilnost odločitve in razloge izpodbijanega sklepa nima nobenega relevantnega vpliva, zato ne terja posebne obrazložitve. Predmet odločitve je namreč zgolj vsebina predloga za izločitev dokazov zagovornika obdolženega A. A. in v zvezi s tem zakonitost pridobljenega dokaza, to je izvedenskega mnenja B. B. Očitana kršitev torej ni podana.

7. Bistvo pritožbenih navedb zagovornika je v nestrinjanju z dejanskimi ugotovitvami in razlogi izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljilo sprejeto odločitev. Navedbe, da izvedenka na večino splošnih vprašanj bodisi sploh ni odgovorila oziroma ni odgovorila natančno; da tudi v dodatnem zaslišanju ni uspela oziroma znala strokovno odgovoriti na postavljena vprašanja s strani sodišča in obrambe; da se ni opredelila do temeljnega oziroma ključnega področja prodaje; da ni podrobno preučila vseh dokumentov v spisu in prilogah; da so njene številne navedbe posledica napačnih predpostavk; da napačnih domnev ni z ničemer dokazala; da je na zaslišanju več trditev iz mnenja zanikala in da z več trditvami prihaja v nasprotje sama s seboj, so po vsebini (zgolj) ponovitev predloga za izločitev dokazov, ki pa ga je sodišče prve stopnje pravilno in argumentirano zavrnilo. Ob sklicevanju na pravno podlago 18., 83. in 251. člena ZKP je pravilno ugotovilo in poudarilo, da mnenje izvedenke ne predstavlja nedovoljenega dokaza, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, saj se očitki obrambe ne nanašajo na vprašanje zakonitosti mnenja, temveč na njegovo vsebino in dokazno vrednost. Zato bodo v predlogu podane navedbe obrambe, ki se v pritožbi ponavljajo, lahko le stvar preizkušanj na glavni obravnavi oziroma presoje v nadaljnjih fazah kazenskega postopka.

8. Po obrazloženem, in ko zagovornik glede odločilnih dejstev in okoliščin ne navaja ničesar drugega, kar bi terjalo posebno presojo in odgovor višjega sodišča, je slednje njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper izpodbijani sklep v skladu z Zakonom o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje, po pravnomočnosti sodbe.