Jedro

Stališče, da neobravnavanje predloga za imenovanje posebnega revizorja ne pomeni njegove zavrnitve in da je sodno imenovanje mogoče le v primeru, če skupščina predlog obravnava in ga zavrne, zanika pravico malega delničarja (tu družbenika), varovano s 33. členom Ustave RS, v vseh primerih, ko bi bil zahtevo za postavitev revizorja na skupščini družbe pravilno podal, ta pa je ne bi uvrstila na dnevni red skupščine in o njej odločila.

Če je družba uvrstila dodatno točko na dnevni red skupščine, je bila z njo seznanjena. Tedaj je bil s tem seznanjen poslovodni organ. Ni mogoče, da bi bila ista oseba v vlogi poslovodne funkcije seznanjena z neko informacijo, v vlogi družbenika pa ne bi bila seznanjena. Če družba ne bi bila seznanjena s pravočasnim predlogom za dopolnitev dnevnega reda, točke ne bi uvrstila na dnevni red in družbenika ne bi soglašala z njeno obravnavo ter z glasovanjem o nasprotnem predlogu.

Že ugotovitev, da je poslovno odvisen subjekt diktiral pogodbene pogoje glavnemu sopogodbeniku, je neločljivo povezana s potencialno škodljivim poslom.

Ravno v odstopu dobička v škodo družbe in družbenikov, se pravi v ustvarjanju neprimerno manj dobička, kot če bi nasprotni udeleženec posloval po tržnih principih in s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, je razlog za sum, da je prišlo do oškodovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo predlogu predlagatelja in za posebnega revizorja določilo revizijsko družbo Y. d.o.o.. Posebnemu revizorju je naložilo, da preveri pravilnost, zakonitost ter ekonomsko smiselnost vodenja poslov nasprotnega udeleženca z družbo E. d.o.o. za obdobje zadnjih petih let od dneva izdaje sklepa. Zlasti naj preveri: 1. ustreznost cene, po kateri je nasprotni udeleženec od povezanega dobavitelja E. d.o.o. kupoval material (aluminijasti odkovki in drugo) oziroma storitve (mehanska obdelava odkovkov in drugo), 2. gibanje cen materiala in storitev na slovenskem oziroma primerljivem trgu v regiji, 3. ugotovi morebitna razhajanja med cenami tega materiala in storitev, katere prodaja družba E. d.o.o., ter cenami na primerljivem trgu v regiji oziroma na slovenskem trgu. […] (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog predlagatelja pod točkami 4 do 6 (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je bil pod točko 5 dnevnega reda skupščine nasprotnega udeleženca umeščen predlog družbenika - predlagatelja za razširitev dnevnega reda za imenovanje posebnega revizorja, ki bi preveril pravilnost, zakonitost ter ekonomsko smotrnost vodenja poslov predlagatelja z družbo E. d.o.o. v obdobju zadnjih petih let. Iz zapisnika skupščine z dne 27. 6. 2018 je razvidno, da je k navedeni točki dnevnega reda družba prejela nasprotni predlog družbenika M. L., ki ga je predsedujoči z obrazložitvijo prebral. Iz zapisnika skupščine izhaja, da se je najprej glasovalo o nasprotnem predlogu, da se ne postavlja posebnega revizorja in je bil sprejet. Skupščina o predlogu družbenika - predlagatelja za imenovanje posebnega revizorja družbe ni odločala. Iz dopolnitve dnevnega reda pooblaščenca predlagatelja z dne 20. 6. 2018 je razvidno, da je bila dopolnitev dnevnega reda, ki je naslovljena na nasprotnega udeleženca, poslana s priporočeno pošto vsem družbenikom 20. 6. 2018 (štampiljka oddano), s čimer je zadoščeno pogoju. Poleg tega je bil predlog predlagatelja uvrščen na dnevni red skupščine. Ni sporno, prav tako je razvidno iz listinske dokumentacije, da nasprotni udeleženec poslovno sodeluje z družbo E. d.o.o. na podlagi sklenjenih pogodb o dolgoročnem poslovnem sodelovanju z dne 5. 8. 2013 in 14. 9. 2016. Nasprotni udeleženec ne prereka navedb, da sta družbi povezani na način, da je družbenik nasprotnega udeleženca A. K. starejši tast večinskega lastnika in direktorja dobavitelja E. d.o.o. B. L.. Družbenik M. L. je hkrati družbenik v obeh družbah in prokurist dobavitelja E. d.o.o. ter sin večinskega lastnika in direktorja dobavitelja E. d.o.o.. Gre za sorodstveno in lastniško povezani družbi. Iz javno objavljenih letnih poročil za leta 2013 do 2017 in navedb predlagatelja, ki jih nasprotni udeleženec ni argumentirano prerekal, je razvidno, da je družba E. d.o.o. v letu 2013 opravila z nasprotnim udeležencem 97 % skupnega prometa, v letu 2014 100 % skupnega prometa, v letu 2015 100 % skupnega prometa, v letu 2016 99 % skupnega prometa, v letu 2017 pa najmanj 80 % skupnega prometa. Na podlagi navedenih podatkov, ki jih nasprotni udeleženec ni argumentirano prerekal, je dobavitelj v celoti ekonomsko in poslovno odvisen od nasprotnega udeleženca. Iz sklenjene pogodbe z dne 14. 9. 2014 pa izhaja, da je nasprotni udeleženec dolžan naročati material oziroma storitve v višini minimalno 450.000,00 EUR letno do 31. 12. 2028, da je v primeru predčasne spremembe dobavitelja dolžan povrniti dobavitelju celotne stroške proizvodnje, tudi investicijo v nepremičnino in stroje preko 326.000,00 EUR. V primeru predčasne prekinitve sodelovanja je nasprotni udeleženec dolžan spoštovati odpovedni rok dveh let, dobavitelj pa zgolj odpovedni rok enega leta. V primeru predčasne prekinitve sodelovanja je nasprotni udeleženec dolžan plačati dobavitelju pavšalno odškodnino 100.000,00 EUR za vsako leto predčasne prekinitve sodelovanja. Nasprotni udeleženec ne sme brez soglasja dobavitelja spremeniti dobavitelja niti ne sme sam organizirati lastne proizvodnje. Če to stori, je dolžan izplačati dobavitelju odškodnino v višini 3-kratne vrednosti realizirane letne proizvodnje. Določila pogodbe nedvomno kažejo, da si je dobavitelj E. d.o.o. kljub svoji ekonomski in poslovni odvisnosti od nasprotnega udeleženca izborila zelo ugoden položaj, lahko celo škodljiv za nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec s predloženimi računi in ponudbo sicer dokazuje, da je družba E. d.o.o. najugodnejši ponudnik, da je cena njenih storitev najnižja in za nasprotnega udeleženca najugodnejša, vendar nekaj selektivno predloženih računov ne izpodbije suma, da poslovanje med družbama poteka s previsokimi transfernimi cenami v škodo nasprotnega udeleženca, kar ni dovoljeno. Obstoji vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju poslov nasprotnega udeleženca s povezano družbo E. d.o.o. do nepoštenosti in hujših kršitev zakona ter statuta, da je nasprotni udeleženec vezan na cenovno neugodnega dobavitelja in ustvarja manj dobička, kot bi ga, če bi posloval po tržnih principih s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Pri poslovanju z družbo E. d.o.o. obstaja vzrok za domnevo, da je nasprotni udeleženec neupravičeno odstopil od ustvarjanja dobička v škodo družbe in družbenikov.

2. Zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo nasprotni udeleženec po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). V pritožbi navaja, da je bila izvedba naroka nujna, da se ugotovi dejansko stanje. Ne gre zanemariti, da je podal dokazni predlog z zaslišanjem svojega zakonitega zastopnika direktorja in prokurista, prav tako z zaslišanjem zakonitega zastopnika direktorja družbe E. d.o.o. B. L. Sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, pri čemer se do zavrnitve v sklepu ni substancirano opredelilo. V obrazložitvi je le pavšalno navedeno, da se dokazi kot nepotrebni zavrnejo. Zakoniti zastopnik in prokurist nasprotnega udeleženca bi lahko pojasnila na kakšen način je prišlo do izbire poslovnega partnerja, kako se določa cena tovrstnih storitev in koliko je ponudnikov na trgu. Ni izpolnjen pogoj zavrnitev predloga družbenika s strani skupščine. Predlagatelj ni obvestil vseh družbenikov o dopolnitvi dnevnega reda, kar je razvidno iz zapisnika skupščine, kjer sta O. S. in A. K. starejši, enako M. L., povedala, da jima ni bila vročena dopolnitev. Zgolj odtis štampiljke ne dokazuje ničesar. Zatrjevano obvestilo bi lahko bilo izkazano zgolj s predložitvijo vročilnic, da so bile poštne pošiljke vročene družbenikom. Sodišče je samo dopolnjevalo predlog, ko je besedni zvezi ″za obdobje zadnjih petih let″ dodalo ″od dneva izdaje tega sklepa″. S tem je nedopustno podaljšalo obdobje. Predlagatelj je na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju Ng 4/2017 z dne 30. 5. 2017 pridobil pravico do vpogleda v poslovne listine nasprotnega udeleženca, ki jo je tudi izvršil. Sodišče ne pojasni oziroma obrazloži zaključka, da je pogodba o dolgoročnem sodelovanju za 12 let neobičajna, vsled česar je zaključek neizkazan. Temu nasprotuje splošno znano dejstvo, da se družbe odločajo za dolgoročna poslovna sodelovanja, saj jim zagotavlja nemotenost poslovanja. Nasprotni udeleženec je izkazal, kar potrjuje sodišče, da je družba E. d.o.o. konkurenčna oziroma dobavlja izdelke po najnižji ceni. Nadaljnji zaključek, da gre zgolj za nekaj računov, je neutemeljen. Kolikor sodišče dvomi v resničnost posredovanih računov in zatrjevanih dejstev, je še toliko bolj na mestu dokazni predlog z zaslišanjem zakonitih zastopnikov družb. Nasprotni udeleženec ni kar sklenil pogodbe z družbo E. d.o.o., ampak se je predhodno pozanimal, ali gre dejansko za konkurenčne cene. Ker je bilo izkazano, da gre za ekonomsko opravičljivo in smotrno pogodbo, je pristopil k podpisu. Sodišče se ne opredeli, da je zadnjo pogodbo na strani nasprotnega udeleženca podpisal zakoniti zastopnik direktor O. S. Slednji je kot poslovodja zavezan k zakonitemu poslovanju, pri čemer je dolžan ščititi interes družbe in družbenikov. Ni interesno obarvan in nima interesa za preferiranje družbe E. d.o.o.. Nenazadnje je sam družbenik nasprotnega udeleženca in je posledično v njegovo korist, če je poslovanje družbe zakonito ter pozitivno. Ne more biti suma za odlaganje dobička v družbo E. d.o.o., saj je iz podatkov Ajpes razvidno, da je v letu 2012 ustvarila dobiček zgolj 3,93 % od prihodkov, kar znaša 6.463,00 EUR, v letu 2013 0,71 % oziroma 1.189,00 EUR, v letu 2014 2,3 % oziroma 5.415,00 EUR, v letu 2015 3,95 % oziroma 13.797,00 EUR. Sodišče bi moralo ob pravilni presoji listin ugotoviti, da niso izkazana zatrjevanja o prenosu dobička.

3. Predlagatelj je po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da Ustavno sodišče pravi, da bi bilo neustavno razlikovati med zavrnitvijo predloga na skupščini in neodločanjem o predlogu na skupščini ter da že dejstvo, da o predlogu ni bilo odločeno na skupščini, izpolnjuje formalni pogoj za sodno imenovanje posebnega revizorja. Predlagateljev predlog je bil pravočasen, saj je bil najavljen kot dopolnitev dnevnega reda, pisno s priporočeno pošto družbenikom, ki je bila oddana 20. 6. 2018, to je sedem dni pred sejo skupščine, kar je izkazal s potrdili oddanih pošiljk na skupščini, kot v tem postopku. Iz elektronskega sistema poštnih poizvedb je razvidno, da je bila pošta A. K. starejšemu vročena 21. 6. 2018, to je šest dni pred sejo skupščine, O. S. 22. 6. 2018, to je pet dni pred sejo skupščine, ter so na laž postavljene trditve, da družbenika ne bi prejela pošte vsaj tri dni pred sejo skupščine. Standard za ugoditev predlogu za sodno imenovanje posebnega revizorja je zelo nizek, saj zadostuje že zatrjevan in izkazan dvom oziroma sum (razlogi za obstoj določenega dejstva so v ravnovesju z razlogi proti), da je pri poslovanju družbe prišlo do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. Nerelevantnih in informativnih dokazov, predlaganih zaslišanj brez substanciranja, o katerih pravno relevantnih dejstvih naj bi predlagane osebe sploh izpovedale (prvič je nasprotni udeleženec substanciral dokazne predloge šele v pritožbi, pa še to brez ustrezne trditvene podlage), prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno izvajati. Predlagatelj je zahteval pet let šteto od kadarkoli, prvostopenjsko sodišče mu je v postavljenem in zakonskem okviru prisodilo manj, to je pet let od od datuma sodne odločbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ne drži uvodni očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ker sodišče prve stopnje ni razpisalo naroka ter ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem strank. V skladu s prvim odstavkom 7. člena ZNP sodišče opravi narok, če je to predpisano z zakonom, ali če oceni, da je to za postopek potrebno. Za imenovanje posebnega revizorja po drugem odstavku 318. člena ZGD-1 ni predpisana oprava naroka. V okoliščinah tega primera narok ni bil potreben za postopek. Neutemeljen je očitek, da se sodišče prve stopnje ni substancirano opredelilo do zavrnitve predlaganih dokazov in da je v obrazložitvi le pavšalno navedeno, da se kot nepotrebni zavrnejo. Sodišče prve stopnje je odločilo na podlagi listinskih dokazov, ker je glede na trditve lahko v zadostni meri ugotovilo dejansko stanje (5. točka obrazložitve). Za zaslišanje direktorja in prokurista nasprotnega udeleženca se šele v pritožbi navaja kaj naj bi povedala: kako se je določala cena storitev in koliko je ponudnikov na trgu, listine pa naj o tem ne bi dajale odgovorov. Izvajanje dokaza z zaslišanjem direktorja in prokurista s takšnimi vprašanji bi pomenilo dopolnjevanje trditev, kar ni dovoljeno. Stranka, ki predlaga naj se določena oseba zasliši kot priča oziroma stranka, mora poprej navesti, o čem naj priča, [...] (236. člen ZPP v zvezi z 263. členom ZPP in 37. členom ZNP). Prav tako nasprotni udeleženec ni pojasnil o čem naj bi povedal zakoniti zastopnik dobavitelja B. L. Nasprotni udeleženec neutemeljeno navaja, da kolikor sodišče dvomi v resničnost posredovanih računov in zatrjevanih dejstev, je toliko bolj na mestu dokazni predlog z zaslišanjem zakonitih zastopnikov družb. Sodišče prve stopnje ni dvomilo v resničnost računov, pač pa jim ni dalo odločilne teže. 6. Dodatek sodišča prve stopnje v izreku ″od dneva izdaje tega sklepa″ ni vplival na pravilnost in zakonitost izpodbijanega dela sklepa ter ne drži očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Nepravdni postopek ni pravdni postopek in v skladu z 21. členom ZNP mora predlog vsebovati vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Zato zahtevek ni bistvena sestavina predloga in nima tistega pomena, kot ga ima v pravdnem postopku. V nepravdnem postopku veljajo bolj prožna pravila, sodišče je vezano na predlog glede opisa razmerja oziroma stanja o katerem naj odloči, ne pa na konkretne predloge, kako naj o tem razmerju oziroma stanju odloči1. Je pa predlagatelj opredelil konkretna ravnanja poslovodstva, glede katerih obstaja sum, da pomenijo kršitev zakona ali statuta2. Sodišče prve stopnje tudi ni nedopustno podaljšalo obdobja, ki ga določa 318. člena ZGD-1, temveč je ostalo v mejah predloga 5 let. 7. Ne drži, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do očitkov nasprotnega udeleženca, da predlagatelj podaja zgolj pavšalne navedbe in da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do pomembnih trditev nasprotnega udeleženca, vendar jim ni sledilo. Ko je predlagatelj na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju Ng 4/2017 z dne 30. 5. 2017 pridobil pravico do vpogleda v poslovne listine, jo izvršil in se seznanil z nekaterimi cenami in pogodbami, ne pomeni, da se je seznanil tudi z ekonomsko ustreznostjo poslov, gibanjem cen, razhajanjem, kar je vse predmet predloga za postavitev posebnega revizorja. Če se sodišče prve stopnje ni posebej opredelilo do podpisa pogodbe po zakonitem zastopniku direktorju O. S., ki naj ne bi bil interesno obarvan, ni podan očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Še manj je podan očitek zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj je sodišče prve stopnje pravilno dalo večjo težo dokaznim listinam predlagatelja.

8. V skladu z drugim odstavkom 318. člena ZGD-1 v primeru, če skupščina zavrne predlog za imenovanje posebnega revizorja, ga imenuje sodišče na predlog delničarjev, katerih skupni deleži znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala ali katerih nominalni znesek ali pripadajoči znesek osnovnega kapitala znaša najmanj 400.000 eurov, če obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. Nasprotni udeleženec neutemeljeno navaja, da ni možne druge razlage, da v tem postopku ni bilo glasovano o predlogu predlagatelja in da niso izpolnjene procesne predpostavke za vodenje postopka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil pod točko 5 dnevnega reda umeščen predlog družbenika - predlagatelja za razširitev dnevnega reda za imenovanje posebnega revizorja, ki bi preveril pravilnost, zakonitost ter ekonomsko smotrnost vodenja poslov predlagatelja z družbo E. d.o.o. v obdobju zadnjih petih let, da je iz zapisnika skupščine z dne 27. 6. 2018 razvidno, da je k navedeni točki dnevnega reda družba prejela nasprotni predlog družbenika M. L., ki ga je predsedujoči z obrazložitvijo prebral, da se je najprej glasovalo o nasprotnem predlogu, da se ne postavlja posebnega revizorja in je bil sprejet, skupščina ni odločala o predlogu družbenika - predlagatelja za imenovanje posebnega revizorja družbe (7. točka obrazložitve). Teh dejstev nasprotni udeleženec ne izpodbija, pač pa podaja le svojo materialno pravno razlago. Njegovo stališče, da neobravnavanje predloga za imenovanje posebnega revizorja ne pomeni njegove zavrnitve in da je sodno imenovanje mogoče le v primeru, če skupščina predlog obravnava in ga zavrne, zanika pravico malega delničarja (tu družbenika), varovano s 33. členom Ustave RS, v vseh primerih, ko bi bil zahtevo za postavitev revizorja na skupščini družbe pravilno podal, ta pa je ne bi uvrstila na dnevni red skupščine in o njej odločila3. 9. Prav tako ne drži, da predlagatelj ni izpolnil pogojev po drugem in tretjem odstavku 509. člena ZGD-1. Ta določata za primer, če skupščina ni pravilno sklicana, lahko veljavno sprejema sklepe le, če so navzoči vsi družbeniki. Določba prejšnjega odstavka velja tudi za sklepe o zadevah, ki niso bile najavljene na način, predpisan za sklic, vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine. Nasprotni udeleženec neutemeljeno navaja, da predlagatelj ni obvestil družbenikov O. S. in A. K. starejšega, kar naj bi bilo razvidno iz zapisnika skupščine, da jima nobena dopolnitev ni bila vročena, da odtis štampiljke ne dokazuje ničesar, da bi lahko bilo izkazano zgolj s predložitvijo ustreznih vročilnic, takšnih pa ni predložil. Sodišče prve stopnje je poleg ugotovljenega poteka skupščine iz zapisnika (7. točka obrazložitve) še ugotovilo, da je bila dopolnitev dnevnega reda, ki je naslovljena na nasprotnega udeleženca, poslana s priporočeno pošto vsem družbenikom 20. 6. 2018 (štampiljka oddano). Poleg tega je bil predlog predlagatelja uvrščen na dnevni red skupščine (10. točka obrazložitve). Tudi slednje ugotovitve predlagatelj ne izpodbija. Če je družba uvrstila dodatno točko na dnevni red skupščine, je bila z njo seznanjena. Tedaj je bil s tem seznanjen poslovodni organ, v tem primeru direktor O. S. in prokurist A. K. starejši. Ni mogoče, da bi bila ista oseba v vlogi poslovodne funkcije seznanjena z neko informacijo, v vlogi družbenika pa ne bi bila seznanjena. Če družba ne bi bila seznanjena s pravočasnim predlogom za dopolnitev dnevnega reda, točke ne bi uvrstila na dnevni red in družbenika O. S. ter A. K. starejši ne bi soglašala z njeno obravnavo ter z glasovanjem o nasprotnem predlogu. Nobenega zadržka za glasovanje o nasprotnem predlogu nista podala na zapisnik niti ni nasprotni udeleženec v odgovoru na predlog zatrjeval, da ne bi želela glasovati o katerem koli predlogu v zvezi z dodatno točko dnevnega reda4. Družbenika sta bila seznanjena z dodatno točko dnevnega reda vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine. Da M. L. ne bi bil seznanjen za dodatno točko dnevnega reda, je pritožbena novota, za katero nasprotni udeleženec ni pojasnil zakaj je ne bi mogel podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje. Poleg tega ne bi mogel podati pisnega nasprotnega predloga, ki ga je predsedujoči na skupščini prebral, če ne bi bil predhodno seznanjen z dodatno točko dnevnega reda.

10. Ne drži, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo oziroma obrazložilo zaključka, da je pogodba o dolgoročnem sodelovanju za 12 let neobičajna, da temu nasprotuje splošno znano dejstvo, da se družbe odločajo za dolgoročna poslovna sodelovanja, saj jim zagotavlja nemotenost poslovanja, da je zaključek neizkazan. Že ugotovitev, da je poslovno odvisen subjekt diktiral pogodbene pogoje glavnemu sopogodbeniku, je neločljivo povezana s potencialno škodljivim poslom, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (13. točka obrazložitve, 11 stran sklepa). Ali je pogodba o dolgoročnem poslovnem sodelovanju z dne 14. 9. 2016 res škodljiva za nasprotnega udeleženca ali ne, je stvar revizije. Če gre za specifične izdelke, ne generične in če na trgu ne obstaja ponudba, to ni razlog, da ne bi bil podan sum. Ne drži, da je nasprotni udeleženec izkazal, da je družba E. d.o.o. konkurenčna oziroma da dobavlja izdelke po najnižji ceni, da nasprotni udeleženec ni kar sklenil pogodbe z E. d.o.o., ampak se je predhodno pozanimal ali gre dejansko za konkurenčne cene, da je bilo izkazano, da gre za ekonomsko opravičljivo in smotrno pogodbo in je pristopil k podpisu. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je nasprotni udeleženec predložil nekaj računov iz leta 2016 do leta 2018. Samo trije računi z dne 10. 2. 2016 (priloga B8), 24. 5. 2016 (priloga B13) in 15. 6. 2016 (priloga B14) so bili izdani pred sklenitvijo druge pogodbe o dolgoročnem poslovnem sodelovanju z dne 14. 9. 2016, ki je potencialno neprimerno bolj škodljiva za nasprotnega udeleženca kot prva pogodba z dne 5. 8. 2013. Preostali računi so bili izdani po sklenitvi druge pogodbe o dolgoročnem poslovnem sodelovanju z dne 14. 9. 2016 in zanje je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da kažejo zgolj, da je nasprotni udeleženec predal manjši del naročil drugemu dobavitelju (13. točka obrazložitve, stran 11 sklepa). Pravilno je še ugotovilo, da je bila predložena zgolj ena ponudba. Ta je bila z dne 13. 12. 2017 (priloga B 9) in jo je nasprotni udeleženec očitno pridobil več kot eno leto po sklenitvi druge pogodbe o dolgoročnem poslovnem sodelovanju z dne 14. 9. 2016. 11. Nasprotni udeleženec neutemeljeno očita nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ko je sodišče prve stopnje ugotavljalo zgolj prihodke, ne tudi dobička. Ravno v odstopu dobička v škodo družbe in družbenikov, se pravi v ustvarjanju neprimerno manj dobička, kot če bi nasprotni udeleženec posloval po tržnih principih in s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika (13. točka obrazložitve, 12. stran sklepa), je razlog za sum, da je prišlo do oškodovanja. Posamezne navedbe o višini dobička v letih 2012 do 2015 so nedopustne pritožbene novote, ki jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 286. člena ZPP in 37. členom ZNP). Posameznih ugotovitev sodišča prve stopnje glede poslov, vsebine druge pogodbe o dolgoročnem poslovnem sodelovanju z dne 14. 9. 2016 (13. točka obrazložitve, 11. stran sklepa) nasprotni udeleženec ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je predlagatelj dokazal vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju poslov nasprotnega udeleženca s povezano družbo do nepooštenosti in hujših kršitev zakona ter statuta, s čimer je izpolnil pogoj po drugem odstavku 318. člena ZGD-1. 12. Glede višine predlaganega predujma nasprotni udeleženec neutemeljeno očita sodišču prve stopnje zmotno odločitev. Predlagatelj je predložil izjavo ponudnika glede posebne revizije v oceno stroškov z dne 10. 7. 2018 (priloga A 9) in sodišče prve stopnje ji je sledilo. Nasprotni udeleženec neutemeljeno očita, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo na kakšen način se bo zagotovilo, da se ne bi zaračunale storitve, ki ne bi bile opravljene. Pravilno je pojasnilo, da bodo dejanski stroški razvidni po opravljenem delu in odmerjeni s sklepom (16. točka obrazložitve). V skladu z drugim odstavkom 321. člena ZGD-1 v primeru, če posebnega revizorja imenuje sodišče, sodišče odloča o povrnitvi stroškov in plačila za delo posebnega revizorja sodišče. 13. Pritožbene navedbe o neizvršljivosti sklepa, da gre za specifične storitve in da preverba cen na trgu ne bo mogoča, niso utemeljene, ampak gre za vsebino revizije. Ostale trditve o posredovanju tehničnih risb, poslovnih skrivnosti in razkrivanju so nedopustne pritožbene novote, ki jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 286. člena ZPP in 37. členom ZNP).

14. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 37. členom ZNP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

15. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP).

1 D. Wedam-Lukić, A. Polajnar-Pavčnik, Nepravdni postopek, Zakon s komentarjem, stran 31. 2 S. Prelič, Položaj revizorja za preveritev ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe, Podjetje in delo 2014, št. 1, stran 186-194; S. Žgavec, Posebna in izredna revizija v skladu z ZGD-1, Pravna praksa 2012, št. 42, stran 6; sodba in sklep VSK Cpg 196/2009, sklep VSK Cpg 243/2010, sklep VSM I Cpg 348/2016-1, sodba VSK Cpg 308/2007. 3 Odločba Ustavnega sodišča Up-872/10-15. Iz te še izhaja: s to pravico se varujejo premoženjski interesi manjšinskih delničarjev prek zagotovitve informacij o pravilnosti in zakonitosti ravnanja ustanoviteljev in organov družbe, pa tudi posameznih poslov družbe. Da bi bil ta namen lahko v delniški družbi uresničen, je v zakonski ureditvi opredeljenih kar nekaj materialnopravnih pravic (manjšinskih) delničarjev ter praviloma postopek njihovega uveljavljanja. Varovanja premoženjskih interesov manjšinskih delničarjev pa ni mogoče zagotoviti z razlago zakona, ki razlikuje med položajem obravnave in zavrnitve predloga za imenovanje posebnega revizorja na skupščini delničarjev ter položajem, ko do zavrnitve pravilno postavljenega predloga ne pride, ker tak predlog za imenovanje posebnega revizorja ni uvrščen na dnevni red skupščine ali ker je odstranjen z dnevnega reda skupščine ali pa je odločanje o pravilno podanem predlogu odloženo brez utemeljenega razloga. Takšna razlaga ne zagotavlja, da so manjšinski delničarji varovani pred morebitnimi zlorabami večinskega delničarja, ki ima v delniški družbi po naravi stvari zaradi načela kapitalske večine odločilen vpliv na odločanje v delniški družbi, s tem pa tudi na dogajanje na skupščini. Manjšinski delničarji namreč nimajo dejanskega vpliva na sprejetje odločitev na skupščini, temveč je njihov vpliv omejen predvsem na vlaganje ničnostnih in izpodbojnih tožb ter na uveljavljanje preostalih manjšinskih in drugih individualnih pravic, ki niso odvisne od velikosti deleža v osnovnem kapitalu delniške družbe (tako že v odločbi št. U-I-165/08, Up-1772/08, Up-379/09, 23. točka obrazložitve), kamor sodi tudi možnost zahtevati imenovanje posebnega revizorja. Varstvo premoženjskih interesov manjšinskih delničarjev, varovanih s 33. členom Ustave, zahteva učinkovito zagotavljanje funkcije, ki jo ima posebna revizija glede na pravnoorganizacijski ustroj delniške družbe. To pa zahteva takšno ustavnoskladno razlago pravne norme, ki dela posebno revizijo učinkovito v smislu varovanja interesov manjšinskih delničarjev. 4 Nenazadnje se predlagatelj v odgovoru na pritožbo sklicuje na priloženi elektronski sistem Pošte Slovenije za sledenje pošiljk, iz katerega izhaja, da je bila pošta z dodatno točko dnevnega reda vročena A. K. starejšemu 21. 6. 2018 in O. S. 22. 6. 2018 (priloga A 15).