Jedro

Tožnik je pred sodiščem prve stopnje uspel s tožbenim zahtevkom za odpravo odločb toženke, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do delne invalidske pokojnine. Zavrnilni del sodbe pa se nanaša le na izplačevanje sorazmernega dela invalidske pokojnine, o čemer bo odločala toženka. Zavrnjeni del tožbenega zahtevka je tako sorazmerno majhni del tožbenega zahtevka tožnika, zaradi katerega niso nastali posebni stroški. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da je tožnik upravičen do povračila vseh utemeljeno priglašenih stroškov postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o stroških postopka v sodbi sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v sodbi z dne 14. 2. 2012 odpravilo odločbi toženke z dne 7. 9. 2009 in z dne 25. 5. 2009, tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 25. 1. 2000 dalje in mu od 18. 1. 2008 dalje priznalo pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine s tem, da je toženki naložilo, da o odmeri in izplačevanju odloči s posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Zavrnilo je tožbeni zahtevek tožnika za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine od 25. 1. 2000 do 17. 1. 2008. Nadalje je toženki naložilo, da je dolžna tožniku izplačati odškodnino v višini obračunanih zakonskih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek sorazmernega dela invalidske pokojnine bil izplačan do dneva izplačila, v nadaljnjem roku 60 dni po plačilu dajatev in da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 423,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku 15-dnevnega roka za izpolnitev, do plačila.

Zoper odločitev o stroških postopka v VI. točki izreka sodbe se pritožuje toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje v VI. točki izreka spremeni tako, da odloči o stroških postopka, upoštevaje delni uspeh tožeče stranke v tem sporu. Meni, da je potrebno upoštevati, da je bil tožbeni zahtevek tožnika za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidskega pokojnine za čas od 25. 1. 2000 do 17. 1. 2008 zavrnjen in se tako ne strinja z obrazložitvijo sodišča, da tožnik ni uspel s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep o stroških postopka v sodbi sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava, upoštevajoč da se v skladu s 366. členom ZPP v postopku s pritožbo zoper sklep smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo in o obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Po navedenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in da je materialno pravo pravilno uporabilo.

Sodišče prve stopnje je o stroških postopka odločilo na podlagi 154. in 155. člena ZPP ter pri tem štelo, da tožnik ni uspel s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, zaradi česar je sodišče v skladu s 3. odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da je dolžan toženec tožniku povrniti vse stroške v višini 423,00 EUR.

V skladu s 3. odstavkom 154. člena ZPP lahko sodišče odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki sta jih imela nasprotna stranka in njen intervenient, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. Navedeno pravilo daje sodišču velika pooblastila in širok manevrski prostor za okoliščinam prilagojeno stroškovno odločitev. V danem primeru je toženka z odločbo z dne 25. 5. 2009 odločila, da se zavrne zahtevek tožnika do pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, kar je potrdila z dokončno odločbo z dne 7. 9. 2009. Menila je, da pri tožniku invalidnost ni ugotovljena in tako ne more pridobiti pravice do invalidske pokojnine po 67. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Tožnik je v tožbi z dne 11. 10. 2009 zahteval odpravo navedenih odločb toženke ter razvrstitev I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni z dnem 25. 1. 2000 in priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neizplačanih mesečnih zneskov sorazmernega dela invalidske pokojnine za I. kategorije invalidnosti ter povrnitev stroškov postopka. Za ugotovitev tožnikove delazmožnosti, kategorije invalidnosti, vzroka in datuma nastanka invalidnosti, je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz s postavitvijo sodne izvedenke psihiatrične stroke doc. dr. V.Š.. Z izvedenskim mnenjem sta se strinjali obe stranki. Po navedenem mnenju izvedenke je tožnik invalid I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni od 25. 1. 2008 dalje.

Vse kar je tožnik v svoji tožbi zahteval, je v bistvu sodišče prve stopnje tožniku priznalo. Tožnik je primarno zahteval, da se odpravita odločbi toženke z dne 25. 5. 2009 in z dne 7. 9. 2009 ter da se razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni z dnem 25. 1. 2000 in se mu prizna pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine (točka 1 tožbenega zahtevka). Sodišče je tožniku priznalo tudi pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neizplačanih mesečnih zneskov sorazmernega dela invalidske pokojnine za I. kategorijo invalidnosti (točka 2 tožbenega zahtevka) in stroške postopka (točka 3 tožbenega zahtevka). Zavrnilni del se v bistvu, kakor to navaja v obrazložitvi sodišče prve stopnje, nanaša predvsem na izplačevanje sorazmernega dela invalidske pokojnine, o čemer pa bo itak odločala toženka v skladu s III. točko sodbe sodišča prve stopnje. Zavrnjeni del tožbenega zahtevka je tako po mnenju pritožbenega sodišča sorazmerno majhni del tožbenega zahtevka tožnika, zaradi katerega niso nastali posebni stroški in je tako sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 3. odstavek 154. člena ZPP.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 2. točko 1. odstavka 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o stroških postopka v sodbi.