Up-217/99

16.2.2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 16. februarja 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zaradi ravnanja Upravne enote Ptuj se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnik v vlogi z dne 16. 8. 1999 navaja, da so pravni nasledniki denacionalizacijskih upravičencev dne 25. 3. 1992 vložili zahtevo za denacionalizacijo pri takratnem prvostopnem upravnem organu Občine Ptuj. V zadevi naj bi bila že dne 27. 1. 1993 izdana delna odločba, ki pa se ne nanaša na zemljišča parc. št. 849/2, 849/4, 849/6 in 895. Zatrjuje, da glede navedenih zemljišč pristojni upravni organ še ni odločil. Zato naj bi podal tudi pritožbo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo pa naj bi mu odgovorilo le z dopisom.

Pritožnik opisuje še ravnanje upravnih organov prve in druge stopnje v konkretnem postopku in predlaga Ustavnemu sodišču, naj sprejme sklep o vrnitvi navedenih podržavljenih parcel in Republiki Sloveniji naloži plačilo škode, nastale v postopku vračanja podržavljenega premoženja. V dopolnitvi ustavne pritožbe predlaga tudi, naj Ustavno sodišče sprejme sklep o prepovedi razpolaganja z navedenimi zemljišči do odločitve v tej zadevi.

Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) je ustavna pritožba praviloma dopustna šele, če so izčrpana vsa pravna sredstva.

Izjemoma lahko Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

Na podlagi 26. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 - v nadaljevanju: ZUS) ima stranka pravico sprožiti upravni spor, če upravni organi prve in druge stopnje ne izdajo odločbe v predpisanih rokih. Upravnega spora pa ni mogoče šteti za izredno pravno sredstvo v smislu 51. člena ZUstS. To pomeni, da na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS ni mogoče vložiti ustavne pritožbe na področju upravnopravnih zadev pred izčrpanjem upravnega spora (pred pravnomočno sodno odločbo, izdano v upravnem sporu). Takšno stališče je Ustavno sodišče sprejelo v zadevi št. Up-261/98 (sklep z dne 13. 1. 2000, Uradni list RS, št. 6/2000).

Določbe prvega odstavka 69. člena v povezavi s 30. členom ZUS in določbe drugega odstavka 69. člena ZUS dajejo tožniku v upravnem sporu učinkovito sredstvo za dosego odložitve izvršbe izpodbijane upravne odločbe ali pa za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje. Postopek odločanja o teh dveh začasnih odredbah je hiter (po četrtem in petem odstavku 69. člena mora Upravno sodišče o zahtevi odločiti v sedmih dneh, Vrhovno sodišče pa o pritožbi v treh dneh), zoper odločitev pa je dovoljena tudi ustavna pritožba.

Pritožnik ima torej na voljo učinkovito pravno sredstvo, tj. dvostopenjsko sodno varstvo, ki ga pred vložitvijo ustavne pritožbe še ni izčrpal.

Za odločanje o odškodninskih zahtevkih pa Ustavno sodišče ni pristojno. Morebitne zahtevke iz naslova dolgotrajnosti denacionalizacijskega postopka lahko pritožnik uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem. Pritožnik tudi v tem primeru ni izkazal, da bi to sodno pot pred vložitvijo ustavne pritožbe izkoristil.

Ker pritožnik pred vložitvijo ustavne pritožbe ni izčrpal sodnega varstva, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZustS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata

Milojka Modrijan