Jedro

Pritožbeno sodišče je zoper obtoženca, ki mu je bila očitana hramba streliva, katerega promet posameznikom je omejen, po 4. točki 357. člena ZKP izreklo zavrnilno sodbo, ker je Ustavno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi št. U-I-88/07-17 z dne 8.1.2009 odločilo, da je bil 1. odst. 310. člena Kazenskega zakonika (KZ) v delu, ki se je nanašal na izvršitev kaznivega dejanja, storjenega s „protipravno hrambo strelnega orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen“ v neskladju z Ustavo.

Izrek

Ob reševanju pritožbe zagovornikov obtoženega A. S. se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper obtoženega A.S. z a v r n e o b t o ž b a , da je hranil strelivo, katerega promet posameznikom je omejen, s tem, da je 2.7.2008 v stanovanju na L. ulici 16 v Ljubljani hranil 46 nabojev cal. 7,65 mm znamke FIOCCHI, ki ima vstavljene običajne krogle in ki so po 3. členu Zakona o orožju opredeljeni kot orožje, promet pa z njimi omejen na posedovanje ustrezne listine upravnega organa, katere pa A. S. nima, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov po 1. odst. 310. člena KZ.

Stroški kazenskega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo pod I. zoper oba obtoženca zavrnilo obtožbo zaradi kaznivega dejanja po členu 218/3 in 1 KZ v zvezi s členom 22 KZ, pod II. pa je obtoženega A.S. spoznalo za krivega kaznivega dejanja po členu 310/1 KZ. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v njej določilo kazen šest mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let, v določeno kazen vštelo čas prestan v priporu, odvzelo zasežene naboje, oprostilo pa ga je plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odst. 92. člena ZKP.

Zagovorniki so vložili pritožbo zoper obsodilni del izpodbijane sodbe iz „vseh“ pritožbenih razlogov, dejansko pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagali spremembo izpodbijane sodbe z oprostitvijo obtoženca, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višja državna tožilka N. L.R. je v pisnem predlogu, ki je bil posredovan tudi obtožencu in zagovorniku, predlagala zavrnitev pritožbe, zagovorniki pa so v odgovoru vztrajali pri svojih pritožbenih navedbah, posebej pa še opozorili na odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-88/07-17 z dne 8.1.2009. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo U-I-88/07-17 z dne 8.1.2009 ugotovilo, da je bil 1. odst. 310. člena KZ, ki je veljal v času izvršitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja v delu, ki se je nanašal na izvršitev kaznivega dejanja, storjenega s „protipravno hrambo strelnega orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen“, v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče je ocenjevalo zahtevo po določnosti pravnega pravila, ki je najstrožja, ko opredeljuje kaznivo dejanje in se v kazenskem pravu načelu določnosti izraža posebej prek načela zakonitosti kazenskega materialnega prava (1. odst. 28. člena Ustave), načelo pa določa, da ne sme biti nihče kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo storjeno. Nadalje je ugotovilo, da imajo nekatera kazniva dejanja lahko tudi vse znake prekrškov, razmerja med njimi pa je zakonodajalec uredil z vštevanjem kazni, plačane za prekršek v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje, katerega znaki imajo tudi znake prekrška, v primeru obstoja pravnomočne obsodilne sodbe za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška, pa ni dovoljeno še posebno vodenje postopka o takem prekršku. „Hramba“ kot izvršitvena oblika kaznivega dejanja po 1. odst. 310. člena KZ in „imeti v posesti“ pri prekršku po 4. točki 1. odst. 81. člena v zvezi z 10. členom Zakona o orožju sicer nista sopomenki, hramba sama po sebi izraža nek namen oziroma odnos do stvari, medtem ko se posest nanaša na vse oblike dejanske oblasti nad stvarjo, pri čemer hramba vključuje tudi posest. V 14. točki odločbe je Ustavno sodišče ocenilo, da se zakonski znaki po 1. odst. 310. člena KZ v delu, ki se nanašajo na izvršitev kaznivega dejanja storjenega s „protipravno hrambo strelnega orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen“, lahko popolnoma prekrijejo z zakonskimi znaki prekrška po 4. točki 1. odst. 81. člena Zakona o orožju v zvezi z 10. členom istega zakona, kar pa ustvarja neustavno medsebojno neločljivost dveh sicer različnih kaznivih ravnanj. Zato je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bil 310. člen KZ v tem delu v neskladju z 2. členom Ustave in v obsegu te presoje tudi s 1. odst. 28. člena Ustave ter izrecno navedlo, da dela določbe, za katero je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost, sodišče v kazenskem postopku ne bo smelo uporabiti.

Sodišče je pri svojem delu vezano na zakon in ustavo, odločbe Ustavnega sodišča učinkujejo erga omnes, zato je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so podane druge okoliščine, to je okoliščine pravne narave iz 4. točke 357. člena ZKP, zato je po uradni dolžnosti spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je zavrnilo obtožbo zoper obtoženca zaradi kaznivega dejanja po členu 310/1, ki je obtožencu izrecno očital hrambo streliva, katerega promet je posamezniku omejen in ni odločalo o pritožbenih navedbah zagovornikov. V skladu z določilom 1. odst. 98. člena v zvezi s 1. odst. 96. člena ZKP pa je tudi odločilo, da bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odst. 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.