Jedro

V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo vrstnega reda vpisov (10. člen ZZK-1) in načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1). Slednje določa, da vpisi pravic učinkujejo od dne, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis. Na dan začetka zemljiškoknjižnega postopka je zemljiškoknjižno dovolilo veljalo, stanje v zemljiški knjigi je vpis dopuščalo, zato je zemljiškoknjižno sodišče vpis moralo dovoliti. Ker od dneva vložitve predloga velja, da je predlagatelj zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, pritožnika ne moreta z naknadnimi pravnimi posli brez udeležbe predlagatelja vplivati na njegov položaj.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu v za pritožbi spornem delu zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca P. d.o.o. - v likvidaciji in udeleženca K. d.o.o. - v stečaju, zoper sklep, s katerim je bil dovoljen vpis lastninske pravice na predmetnih nepremičninah v korist predlagatelja na podlagi družbene pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila. Vrstni red vpisov ni bil kršen, predlagatelj je vpis predlagal na podlagi overjenega zemljiškoknjižnega dovolila, ki ni nično. Sodna poravnava, na katero se sklicujeta pritožnika, pa je bila sklenjena po začetku predmetnega zemljiškoknjižnega postopka in je zato ni mogoče upoštevati.

2. Zoper sklep se oba vlagatelja ugovora pritožujeta. Udeleženec P. d.o.o. - v likvidaciji vztraja pri svojem materialnopravnem naziranju, da je zemljiškoknjižno dovolilo prenehalo veljati, zato vpis nima podlage v veljavnem pravnem poslu. S sodno poravnavo sta bila pravni posel in zemljiškoknjižno dovolilo razveljavljena, ker nimata pravne podlage in sta zato nična. Ker je bilo o veljavnosti dovolila že odločeno, ponovno odločanje ni dopustno in mora sodišče tako sodno odločbo upoštevati. Prenehanje veljavnosti je objektivno dejstvo, zato sodišče napačno meni, da listin, ki so nastale po vložitvi predloga ni mogoče upoštevati. Tudi sicer pa zemljiškoknjižno sodišče odloča po stanju na dan izdaje sklepa in ne na dan vložitve predloga.

3. Udeleženec K. d.o.o. – v stečaju podaja vsebinsko enake navedbe in enako vztraja, da je zemljiškoknjižno dovolilo nično in zato ne more biti podlaga za vpis.

4. Odgovor na pritožbo sta podala drugi udeleženec S. in predlagatelj. Oba pritrjujeta razlogom sodišča in opozarjata, da sodna poravnava zavezuje le stranki poravnave, ne pa tretjih. Ustanovitev družbe je nepreklicna, družba je vpisana v sodni register, ustanovitelja ne moreta z ničemer, še najmanj pa s sodno poravnavo za nazaj poseči v pogodbo, s katero sta predlagatelja ustanovili, pri čemer sta svoje poslovne deleže že prodali.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega je bil dovoljen vpis, je popolno in vsebuje vse, kar je potrebno za dovolitev vpisa, izpolnjeni so tudi ostali pogoji iz 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. S sodno poravnavo ničnost dovolila ni bila ugotovljena, saj sta se stranki sodne poravnave v postopku zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika dogovorili le, da v njunem medsebojnem razmerju pravni posel in dovolilo nimata pravnih učinkov, kar pomeni, da sodna poravnava na položaj tretjih, tudi predlagatelja, ki sodne poravnave ni sklenil, nima učinka. Tudi sicer je vpis dovoljen samo na podlagi listin, ki so veljale že na dan vložitve predloga za vpis, sklicevanje na ex tunc učinek sodne poravnave ob povedanem o učinkovanju sklenjene sodne poravnave na tretje zato ni utemeljeno.

7. Pritožbeno sodišče še dodaja, da v zemljiškoknjižnem postopku velja načelo vrstnega reda vpisov (10. člen ZZK-1) in načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1). Slednje določa, da vpisi pravic učinkujejo od dne, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis. Na dan začetka zemljiškoknjižnega postopka je zemljiškoknjižno dovolilo veljalo, stanje v zemljiški knjigi je vpis dopuščalo, zato je zemljiškoknjižno sodišče vpis moralo dovoliti. Ker od dneva vložitve predloga velja, da je predlagatelj zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, pritožnika ne moreta z naknadnimi pravnimi posli brez udeležbe predlagatelja vplivati na njegov položaj.

8. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).