7.3.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. R. iz Š. v., Š. pri C. na seji senata dne 7. marca 1997 s k l e n i l o :

Ustavna pritožba M. R. zoper sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Pdp 5/94 z dne 26.5.1994 in Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 21/94 z dne 24.10.1995 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija v izreku tega sklepa sodbi, s katerima mu je bila prisojena odškodnina za nematerialno škodo, nastalo s poškodbo pri delu.

2.Pritožnik zatrjuje, da mu je bila bistveno prenizko prisojena odškodnina in da so mu bile zaradi tega kršene pravice iz prve točke 14. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter iz 22., 23. in 34. člena Ustave. Zato predlaga, da Ustavno sodišče izpodbijani sodbi razveljavi in zadevo vrne v novo razsojanje oziroma mu prisodi odškodnino v višjem znesku, kot sta jo prisodili sodišči, katerih sodbi izpodbija, oziroma v tisti višini, kot jo je prisodilo sodišče prve stopnje.

3.Ustavno sodišče ni sprejelo ustavne pritožbe v obravnavanje.

4.Pritožnik ni izkazal domnevne kršitve pravic, tudi ne s predstavitvijo podobnega odškodninskega primera nepremoženjske škode (zadeva št. P 394/95 Okrožnega sodišča v Celju oziroma št. CP 87/96 Višjega sodišča v Celju). Ne glede na povsem drugačen dejanski stan predstavljene odškodninske zadeve ponujeni primer tudi ni primerljiv iz razloga, ker zadeva ni bila končana v revizijskem, temveč v rednem sodnem postopku. Vrhovno sodišče torej ni imelo prilike presojati primernosti prisojene odškodnine. Ustavni pritožnik tako ni izkazal, da bi sodišča v predhodnih postopkih pri odmerjanju odškodnine za nepremoženjsko škodo ravnala arbitrarno, prav tako pa tudi ne, da bi v njegovem primeru sodišče tako odstopalo od siceršnje prakse oziroma od uveljavljene ravni odškodnin za nepremoženjsko škodo, da bi bilo mogoče govoriti o kršitvah pravic do enakega varstva pravic (22. člen) in do sodnega varstva (23. člen), ali pa celo pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen). Ustavno sodišče ni instanca rednim sodiščem in ne ocenjuje primernosti ali pravičnosti višine odškodnine za nepremoženjsko škodo in tudi ne domnevne kršitve materialnega prava v predhodnih postopkih pred pristojnimi rednimi sodišči. Presojanje ustreznosti višine dosojene odškodnine bi presegalo vsebinski obseg delovanja Ustavnega sodišča.

5.Sklep, da se ustavna pritožba ne sprejme, je bil sprejet na podlagi tretjega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata mag. Janez Snoj