Jedro

Če se je toženki zdela tožnikova prošnja za BPP nekonkretizirana, bi morala tožnika pozvati na dopolnitev oziroma tožniku omogočiti pravico do izjave. Skladno z določbami ZBPP je, da organ tožnika pozove, da pove razlog, okoliščine oziroma dejstva, zaradi katerih meni, da je sodna odločba, ki jo želi izpodbijati z revizijo, nezakonita oziroma mu krši določeno pravico. S tem se v upravnem postopku odločanja o prošnji za BPP uresničuje pravica do zaslišanja stranke. Tožniku pa toženka pred izdajo odločbe v skladu z 9. členom ZUP ni dala možnosti, da se opredeli do njenih stališč, da nima možnosti za uspeh zgolj zato, ker v prošnji ni z ničemer niti zatrjeval niti izkazal razlogov za dopustitev revizije.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Podpredsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3708/2021 z dne 10. 1. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sklep Višjega sodišča v Kopru I Cp 539/2021 z dne 30. 11. 2021 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru P 133/2021 z dne 9. 9. 2021. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka prejela prošnjo tožnika za dodelitev BPP, ki ji tožnik ni priložil nobenih dokazil. Prošnja tožnika je po oceni toženke očitno nerazumna, saj tožnik ni izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Toženka pojasnjuje, da revizija ni redno ampak izredno pravno sredstvo, zaradi česar ne gre za ustavno zajamčeno pravico, zato se lahko vloži le izjemoma, če so podani izrecno predpisani pogoji določeni v 367.a členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Upoštevaje sodno prakso (npr. I U 1047/2019 z dne 9. 7. 2019, I U 1753/2019 z dne 7. 1. 2020, I U 719/2020 z dne 14. 7. 2020, I U 1225/2020 z dne 7. 10. 2020) je organ dolžan prosilca za BPP pozvati na dopolnitev prošnje za dodelitev BPP le v primeru, da bi bila le-ta iz formalnih razlogov nepopolna ali nerazumljiva. Glede razlogov za vsebinsko utemeljenost prošnje v skladu s 140. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) namreč velja, da jih mora navesti stranka sama natančno in določno, zato organ zaradi vsebinskih pomanjkljivosti ne zahteva dopolnitve prošnje za BPP, temveč jo obravnava z vsebino, kot je vložena. Prosilec ima v prošnji za dodelitev BPP v okviru rubrike „Podatki o zadevi“ možnost navajati dejansko stanje, ki bi dajalo podlago za presojo vsebinske utemeljenosti prošnje in torej na kratko opisati problem oziroma pravno zadevo glede katere prosi za BPP. Upoštevaje navedeno toženka tožnika ni pozvala na dopolnitev oziroma (dodatno) navedbo razlogov in predložitev dokazil, iz katerih bi izhajala izpolnjenost 24. člena ZBPP v povezavi s 367.a, 367.b in 370. členom ZPP. Tožnik v prošnji ni navedel spornega pravnega vprašanja oziroma obrazložitve njegove pomembnosti, tudi ni navedel, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito ter sodno prakso vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse ali morebitnih revizijskih razlogov. Tožnik torej ni izpolnil niti svojega trditvenega niti svojega dokaznega bremena glede dejanskega stanja, ki bi dajalo podlago za vložitev predloga za dopustitev revizije in za revizijo oziroma iz katerega bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka. Drugačno stališče bi pomenilo, da bi moral pristojni organ za BPP tudi ob vsebinsko praznih prošnjah za BPP samostojno in proaktivno raziskovati dejansko stanje onkraj navedb prosilcev in namesto njih iskati oziroma razvijati morebitne dejanske in pravne argumente. S tem bi se izvotlil namen sistema BPP, ker bi omogočal zlorabo vlaganja prošnje za pravno zastopanje. Glede na navedeno je po oceni toženke prošnja tožnika očitno nerazumna oziroma brez verjetnih izgledov za uspeh.

3. Tožnik se z odločitvijo na strinja in vlaga tožbo, v kateri pojasnjuje, da je toženka neutemeljeno zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev BPP. Organ je dolžan tožnikovo prošnjo vsebinsko obravnavati oziroma še pred izdajo odločbe poizvedovati glede dokazov, na katere se je tožnik skliceval. Toženka je hipotetično odločala v zadevi in s tem tožniku na neutemeljen način oteževala uresničevanje ustavne pravice pred drugim sodiščem. Sodišču predlaga, da izpodbijani akt odpravi in tožnika kot prejemnika denarne socialne pomoči oprosti plačila sodne takse.

4. Toženka je sodišču predložila spise zadeve, odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP. Organ se je pri tem oprl na ugotovitev, da tožnik v prošnji ni navedel nobenih dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh z revizijo pred Vrhovnim sodiščem, zaradi česar je njegovo prošnjo na podlagi 24. člena ZBPP zavrnil. 7. V 24. členu ZBPP je določeno, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Po tretjem odstavku istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

8. Navedena zakonska podlaga organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Pri tem gre predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kot je na primer zamuda prekluzivnega roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. ZBPP v 24. členu daje organu za BPP podlago, da zgolj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

9. Obseg oziroma meje tega preizkusa zakonodajalec opredeljuje s pravnim standardom očitne nerazumnosti, ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki so ponovno vezani na pojem „očitnosti“. S tem je zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

10. V obravnavanem primeru je toženka ocenila, da tožnik nima izgledov za uspeh iz razloga, ker sam ni navedel razlogov za dopustitev revizije. Vendar pa, če tožnik ni navedel razlogov za dopustitev revizije, to še ne pomeni, da ne bi imel izgledov za uspeh v zvezi z revizijo. Toženka je breme dokazovanja o tem, ali obstajajo izgledi za uspeh, s tem v celoti prenesla na tožnika, kar pa je po presoji sodišča napačno, saj bi morala sama opraviti presojo o tem, ali obstajajo izgledi za uspeh. Očitno pretirano je od stranke, ki ni pravno kvalificirana, pričakovati, da bo znala pojasniti izpolnjenost pogojev za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP. Tudi sicer iz 24. člena ZBPP ni razvidno nič, kar bi kazalo na to, da je zakonodajalec takšno obveznost predpisal stranki. Pri presoji dodelitve BPP se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, kar nikakor ne nakazuje na to, da bi prosilec moral poznati pogoje za sprejem revizije in jih navesti v prošnji. Nenazadnje niti iz obrazca za BPP ne izhaja obveznost stranke, na katero je toženka oprla negativno odločitev, saj je rubrika na obrazcu označena z naslovom „podatki o zadevi“ in zato stranka ni mogla pričakovati, da ima na podlagi zakona obveznost, kot ji jo je naložila toženka.

11. Če se je toženki zdela tožnikova prošnja za BPP nekonkretizirana, bi morala tožnika pozvati na dopolnitev oziroma tožniku omogočiti pravico do izjave. Skladno z določbami ZBPP je, da organ tožnika pozove, da pove razlog, okoliščine oziroma dejstva, zaradi katerih meni, da je sodna odločba, ki jo želi izpodbijati z revizijo, nezakonita oziroma mu krši določeno pravico. S tem se v upravnem postopku odločanja o prošnji za BPP uresničuje pravica do zaslišanja stranke. Tožniku pa toženka pred izdajo odločbe v skladu z 9. členom ZUP ni dala možnosti, da se opredeli do njenih stališč, da nima možnosti za uspeh zgolj zato, ker v prošnji ni z ničemer niti zatrjeval niti izkazal razlogov za dopustitev revizije. Pred izdajo izpodbijane odločbe toženka tako ni ugotovila vseh dejstev in okoliščin, ki so za odločitev pomembne in stranki ni omogočila, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi v posebnem ugotovitvenem postopku. Glede dolžnosti ugotavljanja vseh dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, je zato utemeljen očitek, da toženka ni pribavila in vpogledala v sklepa I Cp 539/2021 z dne 30. 11. 2021 in P 133/2021 z dne 9. 9. 2021, da bi lahko tudi sama ocenila, ali obstajajo izgledi za uspeh. Tudi navedbe tožnika, da ima dokaz, da je vlogo pravočasno dopolnil, zato bi lahko v postopku z revizijo uspel, toženka ni upoštevala pri uporabi 24. člena ZBPP. Izpodbijana odločba je bila tako izdana v nasprotju z 9. členom ZUP in tudi 24. člen ZBPP ni bil pravilno uporabljen.

12. Ker je toženka napačno uporabila 24. člen ZBPP in je kršila pravico do izjave tožnika, je sodišče ob uporabi prve alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek (3. in 4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku je toženka v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na stališča sodišča, ki se tičejo postopka in glede uporabe materialnega prava.

13. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

14. O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi BPP taksa ne plača.