Jedro

Dejstvo, da gospodarska družba neprekinjeno v obdobju 12. mesecev ni opravljala izplačil preko računa pri agenciji, samo po sebi še ni dokaz da družba nima premoženja. Je pa to zakonska domneva dejanske narave, ki jo je sicer mogoče izpodbijati, vendar le z dokazovanjem, da družba ima premoženje.

Izrek

Pritožba subjekta vpisa se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se subjekt vpisa S. M., d.o.o., D. T. izbriše iz sodnega registra.

Zoper ta sklep se pritožuje subjekt vpisa zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da izpodbijani sklep temelji na domnevi, da družba nima premoženja, ker ni opravljala plačil preko žiro računa pri Agenciji za plačilni promet 12 zaporednih mesecev. To je sicer pravilen podatek, vendar ni dokaz, da družba nima premoženja. Ker je bila družba šele v fazi zagona, ustanovljena je bila šele v letu 1997, ni ustvarjala prihodkov in zato tudi ni imela plačil preko žiro računa. Sicer pa je družba naročila izdelavo načrtov, pred tem pa pridobila tudi lokacijsko dovoljenje za nameravani poseg v prostor. Tekom leta 1999 pa so bili izdelani vsi načrti in pridobljena soglasja za gradbeno dovoljenje. Ni pa družba pričela z rednim poslovanjem. Zgolj dejstvo, da družba ni opravljala prometa po žiro računu, pa ne more biti razlog za izbris iz registra.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje najprej zavrnilo ugovor gospodarske družbe proti sklepu o začetku postopka izbrisa in hkrati odločilo o njenem izbrisu iz sodnega registra (2. odst. 32. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod). Ugotovilo je namreč, da gospodarska družba neprekinjeno v obdobju 12-ih mesecev ni opravljala izplačil preko računa pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet (2. odst. 25. čl. ZFPPod). Kot je razvidno iz pritožbenih navedb, pritožnik te ugotovitve sodišča prve stopnje niti ne prereka. Prav ima sicer, ko trdi, da to dejstvo samo po sebi še ni dokaz, da družba nima premoženja. Je pa to zakonska domneva dejanske narave, ki jo je sicer mogoče izpodbijati, vendar le z dokazovanjem, da družba ima premoženje. Dokazno breme pa je v tem primeru na strani subjekta vpisa, torej družbe. Te zakonske domneve, pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča, pritožnik zgolj s trditvami, da je naročil izdelavo načrtov in pridobil lokacijsko dovoljenje za nameravani poseg v prostor ter tudi soglasja za gradbeno dovoljenje, ni uspešno izpodbil. Ob dejstvu, da se zgolj sklicuje na navedene listine, niti ni pojasnil še manj pa dokazal, zakaj in v kakšnem obsegu naj bi ta dovoljenja izkazovala in predstavljala premoženje družbe. Ob takem stanju pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča pritožnik ni uspel izpodbiti zakonske domneve o neobstoju premoženja subjekta vpisa. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo subjekta vpisa zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.