Jedro

Napotitveni sklep nepravdnega sodišča sicer na pravdo napoteni stranki daje pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe, vendar pa mora biti sestavljena skladno z določili 181. člena ZPP. Na pravdo napotena stranka pri oblikovanju tožbenega zahtevka ni vezana na dikcijo napotitvenega sklepa. Sama mora formulirati tožbo tako, da zahteva ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja, ki temelji na tistem dejstvu, ki je bilo v postopku, iz katerega je napotena na pravdo, sporno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se tožba v delu, s katerim tožeča stranka zahteva ugotovitev vlaganj v zemljišče parc. št. 3144/5 k.o. X (tožbeni zahtevek 1.) zavrže, v ostalem, to je glede tožbenega zahtevka za odstranitev objektov in glede stroškov postopka (točke 1/II. in 1/III. ter 2. izreka izpodbijane sodbe) pa se vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnica izvedla v izreku sodbe opisana vlaganja v zemljišče parc. št. 3144/5 k.o. X (točka 1/I. izpodbijane sodbe) ter da se toženki naloži, da iz zemljišča parc. št. 3144/6 k.o. X odstrani lesen kozolec; zidano ograjo v višini okvirno 2,5 metra in dolžini okvirno 30 metrov, zgrajeno na delu zemljišča, ki meji na zemljišče parc. št. 3144/8 k.o. X; lopo za orodje, postavljeno na delu zemljišča, ki meji na zemljišči parc. št. 3144/5 in 3144/8 k.o. X; manjšo betonsko škarpo in stopnice ob terasi, zgrajene v delu zemljišča, ki meji na zemljišče parc. št. 3144/9 k.o. X; eno etažo stanovanjske hiše, ki je bila zgrajena brez gradbenega dovoljenja in da na delih zemljišča parc. št. 3144/6 k.o. X, na katerih so postavljeni ti objekti, vzpostavi stanje pred postavitvijo teh objektov (točka 1./II. izreka izpodbijane sodbe) in za povrnitev pravdnih stroškov (točka 1./III. izreka). V točki 2. je tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

2. V pritožbi tožeča stranka uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pravni interes za ugotovitveni tožbeni zahtevek je „pokrit“ s prekinitvenim in napotitvenim sklepom nepravdnega sodišča. Poleg tega je posledica za nedopustnost tožbe njeno zavrženje in ne zavrnitev tožbenega zahtevka. Ker sodišče ni izvajalo nobenih dokazov v zvezi s tožbenimi trditvami glede prvega tožbenega zahtevka, ni moglo prav uporabiti materialnega prava. Glede odstranitvenega tožbenega zahtevka tožba vsebuje vse dejstvene trditve katere objekte je toženka nelegalno, predvsem pa brez soglasja tožnice, postavila na parc. št. 3144/6 k.o. X. Sodišče bi moralo izvesti predlagane dokaze, od ogleda na kraju samem do postavitve izvedencev, pa bi se lahko prepričalo v resničnost tožbenih trditev. Sodišče ni opravilo materialno procesnega vodstva; ni je pozvalo, naj ugotovitveni tožbeni zahtevek ustrezno prilagodi, niti je ni opozorilo, naj tožbeno povest glede odstranitve objektov dopolni z dejstvi. Zato je podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča. Za ugotovitveni del tožbe tožnica nima pravnega interesa, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo vse dokaze, ki so bili predlagani v zvezi s tem delom tožbe. Res pa je, da bi moralo tožbo v tem delu zavreči. Tožničine trditve glede odstranitve objektov so ne le preskope, pač pa iz njih ne izhaja protipravno vznemirjanje lastninske pravice. Zgolj dejstvo, da so objekti postavljeni na parc. št. 3144/6 k.o. X še ne pomeni, da gre za protipravno vznemirjanje lastninske pravice. Materialno procesno vodstvo ni neomejeno in ni namenjeno pravnemu poučevanju pooblaščencev pravdnih strank, ni potrebno, ko gre za jasne pravne položaje ali vidike, ki jih izpostavi že druga stranka.

4. Pritožba je utemeljena.

Glede ugotovitvenega dela tožbe (točka 1./I. izreka izpodbijane sodbe):

5. Napotitveni sklep nepravdnega sodišča sicer na pravdo napoteni stranki daje pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe, vendar pa mora biti sestavljena skladno z določili 181. člena ZPP. Na pravdo napotena stranka pri oblikovanju tožbenega zahtevka ni vezana na dikcijo napotitvenega sklepa. Sama mora formulirati tožbo tako, da zahteva ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja, ki temelji na tistem dejstvu, ki je bilo v postopku, iz katerega je napotena na pravdo, sporno. Oblika pravnega varstva, to je zahtevka in tožbene podlage, je prepuščena na pravdo napoteni stranki(1).

6. Tožeča stranka v obrazložitvi ugotovitvenega dela tožbe navaja, da gre v tem postopku za spor o dejstvih, od katerih je odvisno mnenje izvedenca v nepravdnem postopku za delitev solastnih nepremičnin. Tudi iz dikcije tožbenega zahtevka izhaja, da zahteva ugotovitev dejstev, in sicer da je vlagala v zemljišče parc. št. 3144/5 k.o. X tako, da je uredila zemljišče z izgradnjo novega podpornega zidu in z izgradnjo nasipa. Glede na določilo 181. člena ZPP pa so lahko predmet ugotovitvene tožbe le ugotovitve, da obstoji ali ne obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje ter da določena listina je ali ni pristna(2). Pravilen je torej zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožba, kakršno je vložila tožeča stranka, ni dopustna.

7. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo in v nadaljnjih pripravljalnih vlogah pravilno opozarjala, da ugotovitvena tožba, kakršno je (sicer skladno z napotitvenim sklepom nepravdnega sodišča, ki pa ni pravilen) vložila tožeča stranka, ni dopustna. Tožeča stranka pa je v odgovorih na opozorila tožene stranke vztrajala pri podanih tožbenih trditvah in postavljenem tožbenem zahtevku. Če tožena stranka tožečo stranko opozori na pomanjkljivosti tožbe, je sodišče na to ne opozarja več, saj bi v nasprotnem primeru favoriziralo tožečo stranko. Pritožbeni očitki o opustitvi materialno procesnega vodstva niso utemeljeni.

8. Ker ugotovitveni del tožbe ni dopusten, sodišče prve stopnje s tem, ko ni ugotavljalo dejanskega stanja, ki ga je tožeča stranka zatrjevala v zvezi s tem delom tožbe, ni zagrešilo nobene kršitve. Nedopustne tožbe sodišče ne presoja vsebinsko, pač pa jo takoj zavrže (274. člen ZPP).

9. Sodišče prve stopnje je s tem, ko tožbe, s katero tožeča stranka zahteva ugotovitev dejstev, ni zavrglo, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 181. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato skladno z drugim odstavkom 354. člena ZPP izpodbijano sodbo v točki 1./I. razveljavilo in tožbo v ugotovitvenem delu zavrglo.

Glede tožbenega zahtevka za odstranitev nepremičnin:

10. Tožeča stranka zatrjuje, da je toženka na zemljišču, katerega solastnica je tožnica, brez njenega dovoljenja zgradila objekte oziroma je zgradila objekte večjih dimenzij, kot je imela dovoljenje, kar je protipravno, zato jih mora odstraniti. Za zidano ograjo pa zatrjuje tudi, da zemljišču, ki je v njeni lasti, jemlje sončno svetlobo. S temi trditvami tožnica zatrjuje dejanski stan, ki ga je mogoče subsumirati pod določila 99. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) v zvezi s 100. členom SPZ.

11. Sodišče prve stopnje je ta tožbeni zahtevek zavrnilo z argumentom, da so tožničine dejanske trditve preskope, ker bi morala najprej jasno in določno navesti točno katere objekte je toženka postavila brez njenega soglasja in katere je izvedla v večjih dimenzijah, kot je bilo dano soglasje ter v kakšnih dimenzijah. Ta argument ne vzdrži presoje.

12. Tožnik nosi trditveno breme za minimum tistih dejstev, ki so potrebna za nastanek s tožbenim zahtevkom uveljavljane pravne posledice (konstitutivna dejstva(3)). Za sklepčnost negatorne tožbe po 99. členu SPZ mora tožnik zatrjevati, da ima na stvari lastninsko pravico ali je njen domnevni lastnik in da ga toženec v njegovi pravici protipravno vznemirja, pri tem pa mu ni odvzel posesti stvari. Tožnica to zatrjuje. Določno je navedla z zgraditvijo katerih objektov naj bi jo toženka protipravno vznemirjala. Protipravno zato, ker naj ne bi imela njenega soglasja za gradnjo oziroma ni imela soglasja za tako gradnjo (dimenzije), kot jo je izvedla, glede ograje pa, ker ji jemlje svetlobo. Sodišče prve stopnje bi zato moralo vsebinsko odgovoriti na njene navedbe o protipravnem vznemirjanju lastninske pravice.

13. Ker sodišče prve stopnje ni odgovorilo na trditve tožeče stranke o odločilnih dejstvih, s katerimi je utemeljevala zahtevek za odstranitev objektov, sodbe ni mogoče preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Manjkajočih razlogov sodbe sodišča prve stopnje višje sodišče ne more nadomestiti, saj bi s tem pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS). Zato je skladno s prvim odstavkom 354. člena ZPP razveljavilo izpodbijano sodbo glede odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka za odstranitev objektov in vzpostavitev prejšnjega stanja in v tem delu zadevo vrača v novo sojenje. V njem bo moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali toženka tožnico z zatrjevano gradnjo na parc. št. 3144/6 k.o. X protipravno vznemirja.

O stroških postopka:

14. Ker je razveljavilo odločitev o glavni stvari in zadevo delno vrnilo v novo sojenje, je moralo višje sodišče razveljaviti tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o stroških postopka, odločitev o stroških pritožbenega postopka pa pridržati za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP). Odločitev o stroških postopka je namreč odvisna od končnega uspeha strank.

Op. št. (1): prim. npr. sodbo VS RS II Ips 685/1996. Op. št. (2): prim. npr. odločbe VS RS II Ips 222/1996, II Ips 257/2009 Op. št. (3): J. Zobec V: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, izdala Založba Uradni list RS, GV Založba v Ljubljani leta 2006, stran 345