Jedro

Izpodbijanje dejanskih ugotovitev na revizijski stopnji ni dovoljeno.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi toženca priznala, da tožeči stranki pripada pravica uporabe parc. št... vl. št... k.o... do 1/2 z istočasno obveznostjo izstavitve za zemljiškoknjižni prepis sposobne listine. Sodišče druge stopnje je obravnavalo pritožbo tožeče stranke, jo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na njeno spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, ali pa njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo odločanje. V postopku pred sodiščem druge stopnje je bilo ugotovljeno drugačno dejansko stanje brez obravnave, kar pomeni kršitev določbe prvega odstavka 373. člena ZPP. Sicer pa je tožnik aktivno legitimiran v tej pravdi, ker je njegov oče J. M. umrl že leta 1988, tožnik pa je po njem zakoniti dedič.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje lahko s sodbo spremeni sodbo prve stopnje tudi tedaj, če ugotovi na podlagi obravnave drugačno dejansko stanje, kakor pa je ugotovljeno v sodbi prve stopnje (1. točka 373. člena ZPP). Ravnanje v nasprotju s to določbo in z napačnim sklicevanjem na 3. točko 373. člena ZPP je bilo s sklepom revizijskega sodišča z dne 19.11.1997 očitano sodbi sodišča druge stopnje z dne 24.10.1995. Ta sodba, s katero je bila odločitev sodišča prve stopnje spremenjena z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, je bila v revizijskem postopku prav zato razveljavljena. S sklicevanjem na 3. točko 373. člena ZPP je sodišče druge stopnje brez obravnave spremenilo dejanske ugotovitve o tem, kdo je sklepal sporno pogodbo: ali J. M. starejši, ali J. M. mlajši, torej tožnik. V ponovnem sojenju pa je sodišče druge stopnje ponovno presodilo pritožbene navedbe in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju in obrazloženi dokazni oceni, s katero se je strinjalo, pravilno pravno odločilo. Revizijski očitek, da je v izpodbijani sodbi "ugotovljeno povsem in z ničemer dokazano dejansko stanje, ne da bi bila izvedena obravnava", je torej brez vsake utemeljitve in ga je treba zavrniti. Česa drugega pa v smeri obstoja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka revizija niti ne navaja.

Dejanske ugotovitve, sprejete v sodbi sodišča prve stopnje, je izpodbijana sodba v celoti sprejela. Te pa so take, da tožnikova mati na pogodbi o nakupu pravice uporabe spornega zemljišča ni podpisala tožnika, temveč svojega moža, tožnikovega očeta, sedaj pokojnega J. M. starejšega. Opisano pravno relevantno dejstvo pa tožnikovo aktivno legitimacijo v tej pravdi pravno utemeljeno zavrača. Tožnik namreč trdi, da je kot kupec nastopal on sam, ne pa njegov oče. Revizijsko stališče, da je tožnik po svojem očetu eden od dedičev, kar naj bi potrjevalo njegovo aktivno legitimacijo v tej pravdi, predstavlja spremembo dejanske in pravne podlage tožbenega zahtevka in s tem revizijsko novoto, ki po določbi 387. člena ZPP ni dovoljena.

Neutemeljeno revizijo je bilo po povedanem treba zavrniti (393. člen ZPP).