Jedro

V obravnavani zadevi je toženka zahtevo tožnika vsebinsko obravnavala in jo zavrnila, saj je bila zahteva tožnika po 1. točki prvega odstavka 274. člena ZUP vložena v okviru petletnega roka od dneva, ko je bila odločba izdana in tožniku vročena. To pa ne velja tudi za zahtevo tožnika glede očitka, da je odločbo izdal krajevno nepristojni organ in da je bil z njo očitno kršen materialni zakon (drugi odstavek 274. člena ZUP). Glede tega dela zahteve je pravilno upoštevala, da se odločba o odpravi po nadzorstveni pravici iz razloga po 4. točki 274. člena ZUP in razveljavitve po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko izda le v enem letu od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena stranki, ki pa je v konkretnem primeru potekel, zato tožnikove zahteve pravilno ni vsebinsko obravnavala ter jo je zavrgla s procesnim sklepom.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo in sklepom je Ministrstvo za okolje in prostor zahtevo tožnika za odpravo odločbe Skupne občinske uprave - Medobčinskega inšpektorata in redarstva Občine Dolenjske Toplice, Občine Mirna Peč, Občine Žužemberk in Občine Straža 0613-57/2011(01)-6 z dne 6. 9. 2011 po nadzorstveni pravici zavrnilo (točka 1 izreka); zahtevo tožnika za razveljavitev navedene odločbe po nadzorstveni pravici pa zavrglo (točka 2 izreka). Pod točko 3 izreka je zavrnilo zahtevo za povrnitev stroškov postopka. Iz obrazložitve je razvidno, da je z navedeno odločbo v 1. točki odločeno, da mora inšpekcijski zavezanec – tožnik v roku osmih mesecev od prejema odločbe na lastne stroške v skladu s pisnim soglasjem in pod nadzorom izvajalca, javne službe A. d.o.o. priključiti objekt na naslovu …, ki je lociran na zemljišču, parc. št. 393 k.o. … na javno kanalizacijo, v 2. točki pa, da mora o izvršitvi dejanja v roku 5 dni obvestiti pristojnega inšpektorata, s tem da pritožba ne zadrži izvršitve in da posebni stroški niso nastali. Navedena odločba je bila vročena tožniku 9. 9. 2011. 2. Tožnik je vložil 22. 11. 2016 zoper navedeno odločbo zahtevo za njeno odpravo po nadzorstveni pravici po 1. točki prvega odstavka 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker je odločbo izdal stvarno nepristojni organ, in po drugem odstavku 274. člena ZUP. Toženka navaja določbe 274. člena, 275. člena, 276. člena in 277. člena ZUP. Glede tožnikove navedbe, da stvarno pristojnost občinske inšpekcije Občine Žužemberk ureja Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Žužemberk (11. člen) in ne Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in padavinske vode na območju Občine Žužemberk, toženka pojasnjuje, da je v času izdaje navedene odločbe veljavni 18. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) določal, da v primerih, ko občinska inšpekcija deluje v okviru medobčinskega inšpektorata in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo za več občin, izda izkaznico in značko občinskega inšpektorata župan občine, v kateri ima sedež medobčinski inšpektorat (peti odstavek). V danem primeru gre prav za to situacijo, zato je sklicevanje na ZIN pravilna. V času izdaje navedene odločbe je 49.a člen Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) med drugim določal, da se župani lahko dogovorijo, da se naloge skupnega organa občinske uprave med drugim opravljajo v eni od občinskih uprav (četrti odstavek). Na navedeni podlagi je bil sprejet Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave – Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občine Dolenjske Toplice, Občine Mirna Peč, Občine Žužemberk in Občine Straža (Uradni list RS, št. 25/11, v nadaljevanju Odlok), ki v 5. členu določa stvarne pristojnosti, med drugim, da skupna uprava opravlja upravne naloge izvajanja inšpekcijskega nadzora, naloge občinskega redarstva ter vodenje in odločanje o prekrških pri izvajanju nadzora nad predpisi občin ustanoviteljic in državnimi predpisi, katerih nadzorstvo je preneseno na lokalno skupnost. Po prvem odstavku 7. člena navedenega Odloka nastopa pri odločanju o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti, skupna uprava kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. Navedene določbe glede stvarne in krajevne pristojnosti navedenega medobčinskega inšpektorata in redarstva pa je določal že Odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave medobčinskega inšpektorata in redarstva (Uradni list RS, št. 56/05 – 4/10). Zato je pravilno sklicevanje inšpektorice na 44. člen Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Žužemberk, ki določa, da bo nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljala pooblaščena uradna oseba – občinski inšpektor Medobčinskega inšpektorata. Toženka navaja, da 13. člen Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave občine Žužemberk, določa, da se naloge in pooblastila občinske uprave na področju občinske inšpekcije in občinskega redarstva določijo s posebnim odlokom. To pa je v obravnavanem primeru že navedeni Odlok oz. pred njim Odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave medobčinskega inšpektorata in redarstva, zato je odločbo, katere odpravo po nadzorstveni pravici po točki 1 prvega odstavka 274. člena ZUP sprejel stvarno in krajevno pristojen organ. Toženka tudi za ostala taksativno navedena razloga za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici (točki 2 in 3 prvega odstavka 274. člena ZUP) ugotavlja, da nista podana, za kar navaja razloge.

3. Glede roka za izdajo odločbe o razveljavitvi po nadzorstveni pravici po drugem odstavku 274. člena ZUP toženka ugotavlja, da je enoletni rok po 277. členu ZUP za izdajo odločbe o razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici, potekel, zato je zahtevo tožnika v tem delu zavrgla. Toženka navaja, da je bila odločba izdana 6. 9. 2011 in tožniku vročena 9. 9. 2011. Odločitev o zavrnitvi stroškov toženka utemelji s prvim odstavkom 113. člena ZUP.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo. Navaja razloge, s katerimi je utemeljil svoj predlog za odpravo navedene odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga po 1. točki prvega odstavka 297. člena ZUP, ker je odločbo izdal stvarno nepristojni organ. Navaja člene 7, 15, 17, 18, 210 in 212 ZUP. Stvarna in krajevna pristojnost se ne more spremeniti z dogovorom med strankami, organi oziroma strankami in organi, razen če zakon tako določa ter navaja razloge, zaradi katerih ocenjuje in meni, da to ni takšen primer. Navaja, da se je inšpektorica sklicevala na 18. člen ZIN in da stvarno pristojnost občinske inšpekcije Občine Žužemberk ureja Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Žužemberk in ne Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Žužemberk. Navaja 11. člen Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Žužemberk, po katerem naloge občinske inšpekcije opravlja občinska uprava, ter da Občinski svet Občine Žužemberk do danes ni sprejel nobenih sprememb tega odloka in navedena določba tudi z Odlokom ni bila razveljavljena. Meni, da za izdajo navedene odločbe upravni organ prve stopnje ni imel nobene pristojnosti. Zmotno je uporabljeno materialno pravo.

5. Navedene odločbe tudi ni mogoče izvršiti, ker javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno v skladu s Tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 71/08, v nadaljevanju tehnični pravilnik) in se zato nekateri uporabniki, med njimi tudi tožnik, na javno kanalizacijsko omrežje ne morejo priključiti. Zato je podan tudi razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici iz drugega odstavka 274. člena ZUP (pravilno za razveljavitev – opomba sodišča). Tožnik navaja določbe tehničnega pravilnika (člene 2, 3, 10, 16, 25 in 52). Revizijski jašek, na katerega bi moral svoj objekt, priključiti, ni zgrajen v skladu s projektno dokumentacijo, katerega izključno odgovornost nosi Občina Žužemberk oziroma investitor. Izrek navedene odločbe je nepopoln, nedoločen ter neizvršljiv. Zato je izpodbijana odločba nična. Odločbe ni mogoče izvršiti iz objektivnih razlogov, za kar navaja razloge. Upravni organ je zaradi neizvršitve navedene odločbe izrekel tožniku novo denarno kazen s sklepom z dne 22. 4. 2015. Tožnik navaja, da v času, ko je bila izdana izpodbijana odločba, niso veljali nobeni tehnični normativi in postopki, ki jih je do 11. 9. 2010 podrobneje določal tehnični pravilnik. Tožnik meni, da so izpolnjeni zakonski razlogi in pogoji za odpravo in razveljavitev izpodbijane odločbe in sklepa. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo in sklep odpravi.

6. Toženka je poslala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča sta izpodbijana odločba in sklep pravilna in zakonita, sodišče se z razlogi toženke strinja in sledi njenim razlogom ter jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja:

9. Uvodoma sodišče pojasnjuje, da je predmet tega upravnega spora odločanje toženke o tožnikovi zahtevi za uporabo instituta odprave in razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici po 274. členu ZUP (prvi odstavek 275. člen ZUP). Po navedeni določbi pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi: 1. če jo je izdal stvarno nepristojen organ, pa ne gre za primer iz 1. točke 279. člena tega zakona; 2. če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena; 3. če je izdal odločbo kakšen organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja ali mnenja drugega organa, kadar je po zakonu ali po kakšnem drugem na zakonu temelječem predpisu to potrebno; 4. če je odločbo izdal krajevno nepristojen organ (prvi odstavek). Izdano odločbo lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis (drugi odstavek).

10. Z odločbo, katere odpravo in razveljavitev tožnik zahteva (odločba Skupne občinske uprave – Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občine Dolenjske Toplice, Občine Mirna Peč, Občine Žužemberk in Občine Straža, 0613-57/2011/01-6 z dne 6. 9. 2011), je bilo tožniku naloženo, da mora na lastne stroške v roku, kot je določen, s pisnim soglasjem in pod nadzorom izvajalca, kot je naveden, priključiti objekt na naslovu … na javno kanalizacijo. Iz upravnih spisov izhaja, da je bila navedena odločba tožniku vročena 9. 9. 2011 in da je tožnik vložil 27. 1. 2016 zahtevo za odpravo in razveljavitev te odločbe po nadzorstveni pravici, pri čemer se je skliceval na 1. točko prvega odstavka in drugi odstavek 274. člena ZUP.

11. Toženka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila razloge, na podlagi katerih tudi po presoji sodišča izhaja, da je odločbo izdal stvarno pristojni organ in da ne gre za situacijo iz 1. točke prvega odstavka 274. člena ZUP. Toženka je navedla pravilno materialno podlago, iz katere je razvidna pristojnost za odločanje Skupne uprave - Medobčinskega inšpektorata in redarstva Občine Dolenjske Toplice, Občine Mirna Peč, Občine Žužemberk in Občine Straža, v okviru katerega deluje inšpekcija, ki opravlja inšpekcijsko nadzorstvo za več občin. Zato je sklicevanje na določbo 18. člena ZIN pravilna, kot je pojasnila tudi toženka v svoji obrazložitvi. V obravnavani zadevi tudi ne gre za situacijo iz petega odstavka 18. člena ZUP, po katerem se stvarna in krajevna pristojnost ne more spremeniti z dogovorom med strankami, organi oz. strankami in organi, razen če zakon ne določa drugače. Člen 49.a ZLS določa drugače, kot pravilno navaja toženka. Na podlagi navedene določbe je bil skladno z Odlokom tudi ustanovljen organ skupne občinske uprave, ki med drugim opravlja upravne naloge izvajanja inšpekcijskega nadzora nad predpisi občin ustanoviteljic in državnimi predpisi, katerih nadzorstvo je preneseno na lokalno skupnost (prvi odstavek 5. člena Odloka), ki je izdal navedeno odločbo, ki odloča kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada (7. člen Odloka). Iz navedenega odloka so razvidne stvarne (in krajevne pristojnosti), na katere toženka opozarja v obrazložitvi izpodbijane odločbe in iz katerih tudi po presoji sodišča izhaja, da je stvarna pristojnost v obravnavani zadevi bila pravilno upoštevana. Zato ne gre za situacijo, da bi odločbo izdal stvarno nepristojen organ, kot zatrjuje tožnik. V obravnavani zadevi je toženka zahtevo tožnika vsebinsko obravnavala in jo utemeljeno zavrnila, saj je bila zahteva tožnika po 1. točki prvega odstavka 274. člena ZUP vložena v okviru petletnega roka od dneva, ko je bila odločba izdana (6. 9. 2011) in tožniku vročena (9. 9. 2011) (prvi odstavek 277. člena ZUP).

12. To pa ne velja tudi za zahtevo tožnika glede očitka, da je odločbo izdal krajevno nepristojni organ (4. točka prvega odstavka 274. člena ZUP) in da je bil z njo očitno kršen materialni zakon (drugi odstavek 274. člena ZUP). Toženka je glede tega dela zahteve tožnika pravilno upoštevala, da se odločba o odpravi po nadzorstveni pravici iz razloga po 4. točki 274. člena ZUP in razveljavitve po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko izda le v enem letu od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena stranki, ki pa je v konkretnem primeru potekel, zato tožnikove zahteve z dne 27. 1. 2016 toženka pravilno ni vsebinsko obravnavala ter jo je zavrgla s procesnim sklepom.

13. Razlogi tožnika, ki se nanašajo na ničnost odločbe, ki je predmet zahteve po odpravi in razveljavitvi po nadzorstveni pravici, ker je po navedbah tožnika ni možno izvršiti, in drugi razlogi, ki se nanašajo v tej zvezi na tehnična navodila in druge okoliščine, na podlagi katerih tožnik izkazuje, da je navedena odločba neizvršljiva, pa niso predmet tega postopka, zato se sodišče glede tega ne opredeljuje.

14. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, sodišče tudi ni našlo kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Sodišče je zadevo obravnavalo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.