Jedro

Potni stroški se povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom. Stroški za prevožene kilometrine se povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo, ali pa iz razlogov naštetih v drugem odstavku navedenega člena. Navedena pravila pa veljajo zgolj za določene udeležence postopka.

Pooblaščencem, ki so odvetniki, se odmerijo potrebni izdatki oziroma stroški po OT.

Odvetnik, ki je postavljen po uradni dolžnosti, je upravičen do plačila za svoje delo zgolj v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v I. in IV. točki izreka sklepa) spremeni tako, da se pooblaščenki priznajo stroški za zastopanje v znesku 59,25 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se pooblaščenki priznajo stroški za zastopanje v znesku 52,10 EUR. Višji stroškovni zahtevek je zavrnilo.

2. Pooblaščenka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v tem postopku uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Navaja, da je sodišče očitno pomotoma navedlo trajanje naroka od 11.58 do 12.00. Torej zgolj dve minuti, kar je objektivno nemogoče. Konkretni narok je trajal do 13.15 ure. V skladu z določbo prvega odstavka 6. člena Odvetniške tarife (OT), je upravičena tudi do urnine v višini 50 točk. Nepravilno je prvostopenjsko sodišče pooblaščenki odmerilo potne stroške v višini stroška javnega prevoza z avtobusom namesto stroška kilometrine. Pri tem je sodišče spregledalo, da je trajanje takšnega prevoza najmanj 32 minut (spletna stran Google Maps), kar pomeni, da bi bila upravičena tudi do urnine. Pooblaščenka je po končanih narokih odpeljala sodnico in zapisnikarico, zato je že iz tega razloga upravičena do povračila zahtevane kilometrine. Sodišče ji je neutemeljeno odmerilo urnino za pot zgolj v eno smer v višini 20 točk. Šteje tudi, da ni prav, da se odvetniku, ki je postavljen po uradni dolžnosti, tudi po prenehanju recesije in pozitivnih gospodarskih gibanj še vedno odmerjena nagrada zmanjša za polovico. Predlaga spremembo sklepa v izpodbijanem delu tako, da se ji v celoti priznajo zahtevani stroški zastopanja. Podredno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pooblaščenki v skladu z 2. točko tar. št. 23 OT za zastopanje na naroku priznalo 200 točk oziroma toliko, kot je v svojem stroškovniku tudi zahtevala. Pooblaščenka je hkrati za porabljeni čas med zastopanjem na naroku zahtevala tudi urnino, ki gre po prvem odstavku 6. člena OT odvetniku za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro. V svojem stroškovnem zahtevku je navedla, da je narok trajal manj kot eno uro (od 11:50 do 12:45), zato ji prvostopenjsko sodišče pravilno ni priznalo še zahtevane urnine. Pritožbena trditev, da naj bi narok trajal do 13:15 ure, je torej v nasprotju s pooblaščenkimi dejanskimi navedbami v stroškovniku, zato ne more biti upoštevna oziroma utemeljena.

5. Pooblaščenka je zahtevala povrnitev potnih stroškov in sicer kilometrine na relaciji .... in sicer v skupnem znesku 6,14 EUR (8,3 km x 2 x 0,37 EUR/km). Prvostopenjsko sodišče ji je priznalo zgolj strošek javnega prevoznega sredstva oziroma avtobusa Ljubljanskega potniškega prometa. V razlogih izpodbijanega sklepa je navedlo, da je bil do naroka na kraju samem možen javni prevoz in da zato pooblaščenki v skladu s pravilom, da se povrnejo najnižji potni stroški, kilometrina, ne gre. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 15/2003, v nadaljevanju Pravilnik) v 6. členu določa, da se potni stroški povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom. Po 9. členu Pravilnika pa se stroški za prevožene kilometrine povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo, ali pa iz razlogov naštetih v drugem odstavku navedenega člena. Navedena pravila pa veljajo zgolj za udeležence postopka naštete v 2. členu Pravilnika. Pooblaščencem, ki so odvetniki, se odmerijo potrebni izdatki oziroma stroški po OT (prvi odstavek 18. člena Pravilnika). Po OT pa omenjene omejitve iz pravil 6. in 9. člena Pravilnika ni. Če torej odvetnik uporabi osebni avtomobil v zvezi z delom, ki ga opravi za stranko, mu je ta dolžna plačati kilometrino (tretji odstavek 10. člena OT) in sicer v višini, ki se po uredbi, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov z delovnega razmerja, ne všteva v davčno osnovo. Po tretjem odstavku 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. list RS, št. 140/2006-63/2017), se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju v primeru, da delojemalec uporablja lastno prevozno vozilo do višine 0,37 EUR za vsak prevožen kilometer. Pooblaščenki torej pripada kilometrina, vendar ne v obsegu 8,3 km x 2 x 0,37, saj znaša razdalja med sedežem pooblaščenkine odvetniške pisarne na C. trgu 9, L. in krajem naroka S. 48, L. 5,6 km.1 Pooblaščenki torej pripada kilometrina v skupnem znesku 4,14 EUR in ne 2,40 EUR, kot je odločilo sodišče prve stopnje.

6. Pravilna pa je odločitev prvostopenjskega sodišča, da pooblaščenki za odsotnost iz pisarne v času potovanja na podlagi četrtega odstavka 6. člena OT prizna zgolj 20 točk in ne zahtevanih 40. Po že omenjeni spletni aplikaciji za določitev poti je trajanje poti med sedežem odvetniške pisarne in krajem, kjer je bil opravljen narok, 8 minut. 7. Nagrada pooblaščenki in njeni stroški tako skupaj znašajo 107,14 EUR, vendar pa je v skladu z določbo petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) odvetnik, ki je postavljen po uradni dolžnosti, upravičen do plačila za svoje delo zgolj v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi oziroma v konkretnem primeru do zneska 53,57 EUR. Sodišče oziroma sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije vezani na zakon (125. člen Ustave Republike Slovenije), zato se pooblaščenka odločitvi prvostopenjskega sodišča, ki temelji na zakonskem določilu, ne more upirati s pritožbenimi trditvami, da ni razloga za posebno ureditev plačila za delo odvetnika, ki je postavljen po uradni dolžnosti.

8. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi pooblaščenke delno ugoditi tako, da se ji prisodi še 1,47 EUR stroškov zastopanja oziroma skupaj 53,57 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V preostalem delu je bilo treba njeno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. Uspeh pooblaščenke v pritožbenem postopku je bil minimalen. V tem delu pa tudi niso nastali posebni stroški. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da mora sama kriti svoje stroške postopka (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP in 37. členom ZNP).

1 Primerjaj spletno aplikacijo http://zemljevid.najdi.si/najdi