Jedro

Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti, predlog za taksno oprostitev pa je pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor tožencev zoper plačilni nalog, s katerim jima je bil nerazdelno v plačilo naložen preostanek sodne takse za postopek o pritožbi po tar. št. 1121-ZST-1 v znesku 960,00 EUR, ki naj bi ga plačata v 16 zaporednih mesečnih obrokih po 60,00 EUR in sicer prvi obrok v roku 15 dni po prejemu sklepa sodišča prve stopnje, nadaljnje obroke pa do 15. dne v mesecu.

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožujeta toženca. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru tožencev z dne 10. 1. 2018 ugodi, oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, s stroškovno posledico. Navajata, da jima je sodišče še pred pravnomočno odločitvijo sodišča o njunem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, s plačilnim nalogom naložilo plačilo sodne takse, torej preden je bilo pravnomočno odločeno, koliko sodne takse in na kakšen način sta jo toženca sploh dolžna plačati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru zatrjevanih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) in razlogov, na katere je po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti.

5. Po prvem odstavku 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST -1) je zoper plačilni nalog dopusten ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče sodno takso napačno odmerilo.

6. Toženca sta v ugovoru navajala, da je sodišče sodno takso napačno (preuranjeno) odmerilo in da taksna obveznost (še) ni nastala. S pritožbo višine taksne obveznosti ne prerekata.

7. Sodišče prve stopnje je pritožniku pravilno pojasnilo, da izdaja plačilnega naloga ni vezana na predhodno (pravnomočno) odločitev o predlogu za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Po 1. točki prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek ob vložitvi pravnega sredstva - pritožbe, šele po nastanku taksne obveznosti pa ima taksni zavezanec možnost izposlovati oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse z vložitvijo ustreznega predloga (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Zmotno je zato pritožbeno stališče, da taksna obveznost za plačilo sodne takse sploh še ni nastala, ker v času izdaje plačilnega naloga o predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse za pritožbo še ni bilo pravnomočno odločeno. Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti, predlog za taksno oprostitev pa je pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo obveznosti.1 Vložitev pravnega sredstva na veljavnost odločbe torej ne vpliva, zadrži pa njeno izvršitev. Pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev sprosti pravne učinke izpodbijanega plačilnega naloga, tudi tek izpolnitvenega roka iz plačilnega naloga. Rok za plačilo sodne takse za pritožbo začne torej teči po prejemu pravnomočne odločitve, da je stranka dolžna plačati sodno takso.

8. V času izdaje izpodbijanega sklepa je bilo o taksni oprostitvi že pravnomočno odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 147/2018 z dne 19. 2. 2018. Rok za plačilo sodne takse je na podlagi sedmega odstavka 34.a člena ZST-1 začel teči naslednji dan po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča tožencema, ne glede na zmotni pouk prvega sodišča. 9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Glej VSRS sklep I Up 307/2015