Jedro

Za zakonitost podane redne odpovedi PZ iz krivdnega razloga zadošča predhodno podano utemeljeno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi PZ (1. odstavek

83. člena ZDR), pri čemer ZDR rokov in postopka glede opozorila ne določa. Zmotno pa je stališče, da mora delodajalec podati pisno opozorilo in ga vročiti delavcu v subjektivnem 30 dnevnem roku, odkar je zvedel za kršitev in storilca, ki je v ZDR določen za redno odpoved PZ iz krivdnega razloga oz. za uvedbo disciplinskega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Delovno sodišče v Celju je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 13.10.2003, ki jo je vročila tožena stranka tožeči stranki, nezakonita; da jo je tožena stranka dolžna v roku 8 dni po pravnomočnosti te sodne odločbe pozvati nazaj delo na delovno mesto "izdelovalec brusov II", ki ga je opravljala pred nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja, čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pa ji je dolžna vpisati v delovno knjižico kot delovno dobo ter ji za celotno obdobje, do vrnitve nazaj na delo izplačati neto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti mesečnega zneska plače do plačila; da je tožena stranka dolžna za tožečo stranko od njene bruto plače v času nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi do njene vrnitve nazaj na delo obračunati in plačati vse prispevke iz naslova zdravstvenega, socialnega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in da je tožena stranka dolžna povrniti vse njene pravdne stroške, hkrati z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje prvostopne sodne odločbe naprej do plačila, vse pa v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

Zoper to sodbo se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava v smislu določbe 2. in 3. točke 1. odst. 338. člena ZPP v zvezi s 15. čl. ZDSS s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V pritožbi navaja, da mora delodajalec v smislu določbe 1. odst. 83. člena ZDR delavca pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi v primeru ponovne kršitve. Opisano pisno opozorilo se nanaša na storjeno kršitev s strani delavca, ki samo po sebi ne predstavlja take kršitve, da bi mu bilo mogoče zanjo izreči izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V primeru ponovne kršitve, po intenziteti, pomenu, učinku ali obsegu blažje oblike, pa bi lahko delodajalec, ki je za take vrste kršitve že pisno opomnil, sklenjeno delovno pogodbo odpovedal o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Iz določb ZDR/2002 sicer nikjer ne izhaja, kakšen postopek velja za izdajo pisnega opozorila po 83. členu ZDR, vendar meni pritožba, da ima tudi ta postopek določeno formo tako glede uvedbe, vodenja, vročitve pisnega opozorila ter rokov, v katerem mora biti pisno opozorilo izdano. Zaradi tega se mora delodajalec v postopku pisnega opozorila držati določenih rokov.

Pisno opozorilo namreč predvideva, da je delavec storil določeno kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar predstavlja disciplinsko kršitev oz. razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tako za disciplinsko kršitev kot tudi redno odpoved o zaposlitvi iz krivdnega razloga ZDR predvideva 30-dnevni subjektivni rok, v katerem je potrebno zoper kršitev ukrepati, sicer samo dejanje - kršitev zastara. Ta rok teče, od kar je delodajalec izvedel za kršitev. Glede na povedano meni pritožba, da je v konkretnem primeru redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.

Tožena stranka se v svojem odgovoru na pritožbo strinja z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev njene pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, iz katerih se sme sodba izpodbijati, ugotovilo, da niso podani pritožbeni razlogi. Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo dejansko stanje, ugotovilo vsa odločilna dejstva in nanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ob preizkusu te sodbe pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka po 2. odst. 350. člena ZPP/99 - 2/2004, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče soglaša z vsemi dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, zato se v izogib ponavljanju tudi na njih v celoti sklicuje.

V zvezi s pritožbenimi navedbami tožeče stranke zaključuje pritožbeno sodišče, da je sodišče prve stopnje pravno utemeljeno in prepričljivo zavrnilo njen zahtevek, in z dejanskimi, kot tudi pravnimi zaključki tega sodišča, soglaša. Tožeča stranka pa v pritožbi ni podala nobenega dokaza iz nekrivdnih razlogov po 1. odst. 337. člena ZPP, ki bi utemeljeno vzbudil dvom v pravilnost ugotovitve dejanskega stanja, in ki bi lahko povzročil drugačno ugotovitev dejanskega stanja, kot jo je že pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Bistvenega in odločilnega pomena za zakonito izdajo te sodne določbe je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s svojim ravnanjem, ko je dne

2.10.2003 kadila na delovnem mestu, kjer je to prepovedano, kršila 4. točko Pogodbe o zaposlitvi (dokaz A/2 in B/4), kjer je navedeno, da je delavec na delovnem mestu dolžan uporabljati predpisana zaščitna sredstva in opremo ter delati v skladu ter z navodili za varno delo. Tudi iz splošne določbe 32. člena ZDR/2002 izhaja, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kamor nedvoumno sodijo tudi predpisi s področja varstva pred požarom in varstva pri delu. V

33. členu istega zakona pa je izrecno določeno, da mora delavec spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Tako je sodišče prve stopnje iz dokazov v spisu (B/6, B/7 in B/8) in izpovedi priče M. A. z gotovostjo ugotovilo, da je tožena stranka imela urejene posebne prostore za kajenje, nameščene posebne opozorilne znake, kjer je prepovedana uporaba odprtega ognja, in da je bila tožeča stranka, kot tudi vsi ostali zaposleni obveščeni ob uvajanju v delo s predpisi o varnosti in zdravju pri delu ter požarne varnosti. Tožeča stranka je nazadnje opravila teoretični in praktični pouk iz varstva pri delu in varstva pred požarom v maju 2002 (dokaz B/6). Nevarnost kajenja v prostoru, kjer je tožeča stranka kritičnega dne kadila, pa je potrdila priča M., saj je šlo za prostor v neposredni bližini nevarnih snovi kot je metanol, etanol in acetol. Prostor pa je glede na požarno ogroženost še posebno nevaren, če bi prišlo do požara, saj se zapre ena od evakuacijsih poti in bi bila zato ogroženost bistveno večja.

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, in s tem soglaša tudi pritožbeno sodišče, da je neupoštevanje predpisov požarne varnosti in varstva pri delu ter ogrožanja varnosti sodelavcev s tem, ko je tožeča stranka kadila na takšnem mestu, kjer je uporaba odprtega ognja prepovedana, tako huda kršitev delovne obveznosti, da to pomeni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Tožena stranka je tudi dokazala, da je podan utemeljen in resen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot to določa 1. odst. 82. člena in 2. točka 88. člena ZDR/2002. Glede na take pravilne dejanske in pravne razloge sodišča prve stopnje zaključuje pritožbeno sodišče, da niso utemeljene pritožbene navedbe tožeče stranke. Po 3. alinei 1. odst. 88. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR (Ur.l. RS št. 42/2002) je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcev s strani delodajalca kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog). Dokazno breme, če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je na delodajalcu (1. odst. 82. člena ZDR). Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, pa je v 1. odst. 83. člena ZDR določen postopek in sicer mora delodajalec pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Zato pritožbeno sodišče soglaša z zavrnilnimi razlogi sodišča prve stopnje glede izvedbe predhodnega postopka pred odpovedjo. Delodajalec pa delavca ne sme odpustiti že ob prvem primeru kršitve, ampak ga mora najprej opozoriti na to, da krši svoje obveznosti in da je dolžan izpolnjevati svoje obveznosti ter da v primeru ponovitve kršitve obstaja možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Šele, če se kršitev s strani delavca ponovi, je delodajalec upravičen odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če so izpolnjeni tudi vsi drugi predpisani pogoji za veljavnost odpovedi. Navedeno opozorilo po

1. odst. tega člena mora biti v pisni obliki, zato ni utemeljena pritožbena navedba tožeče stranke, da je potrebno upoštevati 30-dnevni rok za vročitev pisnega opozorila, in da opozorilo nima pravnih učinkov, če je vročeno po preteku tega roka. V konkretnem primeru pa je bila tožeča stranka opozorjena po 1. odst. 83. člena ZDR z opozorilom z dne 24.4.2003 (dokaz B/2), ki jo je prejela 8.5.2003 (dokaz B/3). S tem so bili izpolnjeni pogoji za redno odpoved pogodbe iz krivdnega razloga, saj je bila na podlagi 1. odst. 83. člena ZDR že z dne 24.4.2003 z opozorilom opozorjena na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in možnost odpovedi pogodbe ob storitvi ponovne kršitve (dokaz B/2), ki ga je pa tožeča stranka prejela dne 8.5.2003 (dokaz B/3). Zato so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožeči stranki iz krivdnih razlogov v tem konkretnem primeru, zato so vse pritožbene navedbe glede opozorila tožeče stranke neutemeljene, saj ZDR/2002 ne določa postopka niti načina izvedbe, pa tudi ne roka, ampak določa le obveznost podajanja opozorila na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve v skladu s 1. odst. 83. člena ZDR, kajti delodajalec delavca ne sme odpustiti že ob prvem primeru kršitve, ampak ga mora najprej opozoriti na to, da krši svoje obveznosti, in da je dolžan izpolnjevati svoje obveznosti ter da v primeru ponovitve kršitve obstaja možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.

Iz navedenega ugotavlja pritožbeno sodišče, da je izpodbijana sodba sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna in zakonita.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, kot to izhaja iz izreka te sodbe.