- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 1988/2018
ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.1988.2018 Civilni oddelek
Povzetek
- Pristojnost sodišča glede na vrednost spora posameznih zahtevkov.Ali se pristojnost sodišča določa po seštevku vrednosti vseh zahtevkov ali po vrednosti posameznega zahtevka, ko so zahtevki različne pravne podlage.
- Utemeljenost pritožbe zaradi kršitve določb pravdnega postopka.Ali je bila pritožba tožeče stranke utemeljena zaradi napačne uporabe določb ZPP s strani sodišča prve stopnje.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožeča stranka je v tožbi postavila več tožbenih zahtevkov (objektivna kumulacija) in za vsakega od njih navedla vrednost spornega predmeta. Pritožba ima prav, ko navaja, da se posamezni zahtevki v tožbi opirajo na različno dejansko in pravno podlago, zato ni podane podlage za seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov.
Izrek
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, in da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.
2. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da sodišče prve stopnje pravi v izpodbijanem sklepu, da je tožeča stranka označila skupno vrednost spora 34.094,79 EUR. To je res, vendar to dejstvo ne daje podlage za pristojnost okrožnega sodišča. Tožba tožeče stranke obsega več zahtevkov, ki so samostojni zahtevki s svojo materialnopravno podlago. Vsak zahtevek ima označeno vrednost spora. Vendar se v tem primeru pristojnost sodišča ne presoja po seštevku vrednosti posameznih zahtevkov, ampak po vrednosti spora vsakega posameznega zahtevka. To je skladno z 2. odstavkom 41. člena ZPP, ki pravi, da kadar imajo zahtevki v tožbi drugačno pravno podlago, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Zakon o pravdnem postopku1(ZPP) v 41. členu določa, da če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
5. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa ni navedlo, zakaj je seštelo vrednosti posameznih zahtevkov. Tožeča stranka je v tožbi postavila več tožbenih zahtevkov (objektivna kumulacija) in za vsakega od njih navedla vrednost spornega predmeta. Pritožba ima prav, ko navaja, da se posamezni zahtevki v tožbi opirajo na različno dejansko in pravno podlago, zato ni podane podlage za seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov. Ker nobena od vrednosti posameznih zahtevkov ne presega zneska 20.000,00 EUR (1. odst. 30. člena ZPP), je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno okrajno sodišče. 6. Ker sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe 41. člena ZPP, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).
7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. člena ZPP.
1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami