Up-174/02 - 11

9. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 22. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 59/01 z dne 10. 1. 2002 se ne sprejme.

2.Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice na izplačilo zamudnih obresti od razlike plače v višini 537.677,10 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 8. 1998 dalje do plačila ter na povrnitev povzročenih pravdnih stroškov. Pritožbeno sodišče je takšno odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.

2.Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga pritožnica ustavno pritožbo. V njej navaja, da naj bi pritožbeno sodišče nezakonito odločilo, ker naj bi uporabilo Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in nasl. ? ZLPP) za nazaj.

Prav tako očita pritožbenemu sodišču, da naj ne bi upoštevalo svoje sodne prakse, po kateri je predpogoj za zakonit postopek izplačevanja manjših plač izdaja individualne odločbe. V ustavni pritožbi zatrjuje, da so ji bile z odločitvijo sodišča kršene pravica do pravne države (2. člen Ustave), pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave), pravica do svobode dela (49. člen Ustave), pravica do varstva dela (66. člen Ustave) in prepoved povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave).

B.

3.Pritožnica v ustavni pritožbi očita pritožbenemu sodišču napačno oziroma nepravilno uporabo materialnega prava. Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da ni instanca sodiščem, ki odločajo o delovnih sporih, zato ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Kršitev 49. in 66. člena Ustave pritožnica utemeljuje z zatrjevanjem, da ji je sodišče kot šibkejši stranki v delovnem razmerju odreklo sodno varstvo in ga nudilo delodajalcu, ki pa ni izpolnil svoje dolžnosti. Ustavna določba o svobodi dela (49. člen Ustave) zagotavlja predvsem pravice povezane z delom (pravica do proste izbire zaposlitve, pravica do enake dostopnosti vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji in prepoved prisilnega dela). Pri ustavni določbi o varstvu dela (66. člen Ustave) pa gre za zavezo države, da ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter da zagotavlja njuno varstvo. V čem naj bi ji odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo zamudnih obresti kršila njeni pravici do svobode dela in do varstva dela, pritožnica ne pove.

5.V zvezi z domnevno kršitvijo pravice iz 23. člena Ustave pritožnica pavšalno in neobrazloženo očita sodišču, da je v sporu odločalo pristransko. To svojo trditev utemeljuje le z navedbami, da je sprejeta odločitev nepravilna. Iz teh navedb pa ni mogoče zaključiti, da je sodišče odločalo pristransko. Pritožnica tudi ni izkazala kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Zgolj pavšalno sklicevanje pritožnice na različnost sodne prakse v podobnih primerih, konkretno pritožnica citira le eno sodbo višjega sodišča, pa te kršitve še ne utemelji.

6.Pritožničinega očitka, da je bila z izpodbijano sodbo kršena določba 2. člena Ustave, ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče preverja možne kršitve določb Ustave, ki zagotavljajo človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker 2. člen Ustave ni takšna določba, se nanj v ustavni pritožbi ni mogoče sklicevati. Isto velja tudi za 155. člen Ustave.

7.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

8.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker pritožnica ne navaja nobenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede priglašenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan