Jedro

Ureditev dedovanja po ZDen onemogoča izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede kasneje najdenega premoženja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (II. izreka) razveljavi in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zapuščinski zadevi sklenilo, da spada v zapuščino po F.J. poleg premoženja, zajetega s pravnomočnim sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v R., opr. št. D 454/94 z dne 12.7.2000, tudi premoženje, vrnjeno zapustniku z delno odločbo Upravne enote R., št. .... z dne 7.11.1996, in sicer obveznice Slovenskega odškodninskega sklada v višini 127.258,32 DEM (I. izreka). Nadalje je sklenilo, da navedeno premoženje dedujejo na podlagi zakona zapustnikovi vnuki J. J. S. v deležu 1/10, M. E. J. v deležu 1/10, B. M. v deležu 1/20, M. M. v deležu 1/20, J. M. J. v deležu 1/5 in D. V. v deležu 1/2 ( II. izreka).

Zoper sklep se pritožuje dedič M. E. J. in predlaga njegovo razveljavitev ter ponovno odločitev v zadevi tako, da sodišče razpiše zapuščinsko obravnavo za razjasnitev dejanske situacije med sodediči. Navaja, da je odločitev sodišča v zvezi z deleži, ki gredo posameznim dedičem po predmetnem sklepu bistveno drugačna od odločitve sodišča s sklepom o dedovanju D 454/94 z dne 12.7.2000. Pritožniku je šla po citiranem sklepu sodišča 1/8 zapuščine, sedanja odločitev, da mu pripada 1/10 je zato nepravilna. Dedič navaja, da ni prejel pozivov sodišča, da z vlogo poda dedno izjavo o sprejemu dediščine, poleg tega je v postopku D 454/94 po svojem pooblaščencu z vlogo 22.4.2007 podal predlog za razveljavitev dednega postopka zaradi ugotovljenih bistvenih napak v vodenju postopka.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je zapuščinsko sodišče odločalo o dedovanju premoženja, ki je bilo zapustniku vrnjeno v denacionalizacijskem postopku z delno odločbo Upravne enote R. št. ..... z dne 7.11.2006. Glede dedovanja denacionaliziranega premoženja vsebuje Zakon o denacionalizaciji - ZDen (Ur. list RS, št. 27/91 s spremembami in dopolnitvami) posebne določbe v členih 74-83. Prvi odstavek 74. člena ZDen določa, da v primerih, ko je upravičenec do denacionalizacije mrtev in je bil že opravljen zapuščinski postopek ter s pravnomočnim sklepom o dedovanju končan, vendar v tem postopku sodišče ni odločilo tudi o dedovanju premoženja, ki gre upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, izpelje sodišče glede tega premoženja nov zapuščinski postopek. ZDen torej odstopa od splošnih pravil Zakona o dedovanju - ZD, da se tedaj, ko se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da spada v zapuščino, ne opravi nova zapuščinska obravnava, temveč se to premoženje razdeli v skladu s prvim sklepom o dedovanju (1. odstavek 221. člena ZD). Kot specialni zakon ZDen v 74. členu torej določa, da je treba glede dedovanja denacionaliziranega premoženja opraviti nov zapuščinski postopek (razen v primerih iz 82. člena ZDen). Pri tem se za vrnjeno premoženje po vsaki denacionalizacijski odločbi v korist enega denacionalizacijskega upravičenca opravi nova zapuščinska obravnava in o njem odloči z novim sklepom o dedovanju. Ureditev dedovanja po ZDen torej onemogoča izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede kasneje najdenega premoženja, kot jo pozna redni postopek, urejen v ZD v 221. členu, in to tudi v primeru, kadar po istem zapustniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju glede (drugega) denacionaliziranega premoženja (sodba Vrhovnega sodišča II Ips 266/2006 in sklep Višjega sodišča II Cp 1386/2007).

Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je v denacionalizacijskem postopku vrnjeno premoženje zapustniku razdelilo med dediče z dodatnim sklepom o dedovanju, sklicujoč se na že izdani sklep o dedovanju opr. št. D 454/94 z dne 12.7.2000. Pri tem pa, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, tudi navedenemu sklepu ni v celoti sledilo, ker je ugotovilo, da so dedni deleži zakonitih dedičev drugačni, kot v prvem sklepu o dedovanju denacionaliziranega premoženja. Že ta okoliščina pa poleg prej navedenega narekuje sodišču prve stopnje, da bi moralo zaradi pravilne uporabe določb ZDen opraviti zapuščinsko obravnavo in izpeljati nov zapuščinski postopek. Ker tega sodišče prve stopnje ni storilo, na kar pritožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.